Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
9°C
JUTRI
22°C
8°C
Oceni objavo

Dr. Ines Beguš: Avtonomija in ekonomija Nadiških dolin v Beneški republiki

V Lavričevi knjižnici v Ajdovščini smo v okviru gostovanj knjižnih izdaj doktorskih disertacij mladih domačih avtorjev gostili dr. Ines Beguš, ki nam je pripravila predstavitev njene v knjigo predelane doktorske naloge Avtonomija in ekonomija Nadiških dolin v Beneški republiki iz leta 2013, za katero je prejela kar dve priznanji, in sicer leta 2014 na nagradnem natečaju Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter na natečaju Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI.
Beneška Slovenija se nam zdi nekoliko tuja in skrivnostna dežela, čeprav je del slovenskega naselitvenega prostora. V razpravi, ki je sledila predstavitvi knjige, so prisotni ugotavljali, da vse premalo poznamo zgodovino naših rojakov, ki živijo na italijanski strani meje in težave, s katerimi se srečujejo še danes ali, kot je poudaril nekdo izmed prisotnih, še zdaleč ni dovolj, da poznamo le ansambel Beneški fantje.

Ines Beguš, domačinka iz Ajdovščine, je študirala zgodovino na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru, kjer je leta 2009 diplomirala z diplomsko nalogo Zgodovina portulanskih kart s poudarkom na majorških portulanskih kartah in atlasih iz 16. in začetka 17. stoletja. Delo in študij je nadaljevala na Univerzi na Primorskem kot mlada raziskovalka ter podiplomska študentka. Leta 2015 se je zaposlila v Goriškem muzeju, kjer je zaposlena kot kustodinja, na Univerzi na Primorskem pa še sodeluje kot docentka.

Avtorica v svojem delu Avtonomija in ekonomija Nadiških dolin v Beneški republiki obravnava kompleksen sistem samouprave v dveh Nadiških dolinah, v okviru katere so skupnosti same odločale v nekaterih upravnih in sodnih zadevah. Kot je napisal Aleksander Panjek v svoji uvodni besedi k knjigi, Nadiške doline predstavljajo izjemno zanimivo območje za znanstveno raziskovanje, ki je že zgodaj pritegnilo pozornost preučevalcev z različnih področij, ki segajo od jezikoslovja do zgodovine. Posebej z zgodovinskega vidika je razlogov za zanimanje raziskovalcev veliko. Tu se je razvil in ohranjal kompleksen sistem izrazite samouprave tako na upravnem kot na sodnem področju, ki predstavlja izjemen primer v slovenskem prostoru in obenem verjetno enega bolj izstopajočih v alpskem in predalpskem svetu nasploh. Nadiške doline sodijo namreč v širši alpski prostor, ki je človeku nudil specifične naravne vire in pogoje za življenje in delo ter mu obenem postavljal prav posebne izzive. Na teh osnovah se je oblikovala t.i. alpska ekonomija, gospodarstvo Nadiških dolin pa se uvršča med njene primere. Glavnina knjige zajema časovni okvir, ko sta bili dolini Landar in Mjerso pod oblastjo Beneške republike. Prebivalci omenjenih dolin so v času vladanja Serenissime (1420–1797) uživali posebno obliko upravne in sodne ureditve, ki so jo prejeli že od oglejskega patriarha. Vaške skupnosti dolin so tako same odločale o nekaterih upravnih zadevah in izvajale sodstvo v civilnih in kazenskih zadevah. Poleg tega jim je Beneška država podelila še dodatne privilegije, kot so oprostitev raznih davkov, dajatev in prispevkov. Te pravice so jim Benečani podelili predvsem v zameno za ohranjanje miru ter varovanje in ukrepanje na meji s habsburškimi deželami, po drugi strani pa tudi zaradi skromnih gmotnih razmer, v katerih so živeli prebivalci teh dolin. Zaradi neugodnih pogojev, predvsem za poljedelstvo, je namreč pridelana količina žit zadostovala prebivalstvu v povprečju le za tri do štiri mesece, zato so se bili ti primorani oskrbovati s hrano iz dolinskih predelov. Poleg poljedelstva so se ukvarjali tudi z živinorejo (planšarstvo), rabo gozdov …  Obenem je za ta obravnavani prostor značilno tudi poseganje po dopolnilnih virih dohodka in različnih oblikah neagrarnih dejavnosti, med katerimi so bile najbolj razširjene trgovina, dejavnosti, vezane na sezonsko izseljevanje, in ilegalna prodaja najrazličnejših vrst blaga. Tudi avstrijsko-beneška državna meja je predstavljala pomemben gospodarski vir za obmejno gorsko prebivalstvo. Trgovcem, tihotapcem in drugim družbenim stanovom (kmetje, meščani in plemiči) je nudila znatne priložnosti, da so na tržišče spravili morebiten presežek pridelka, izdelke kmečkih obrti itd. Na ta način so na obeh straneh beneško-habsburške meje pridobivali manjkajoče blago in denarna sredstva za doseganje ravni preživetja in s tem dopolnjevali domače gospodarstvo.

Če hočete izvedeti več o vaških pravdah, “bankah”, ki niso kopale bančnih lukenj, “guziranju” in domiselnosti, s katero so se znali Nadižci spoprijeti z življenjem, vabljeni v knjižnico, da si knjigo sposodite - pa hitro, da jih ne zmanjka.

ss

Oglejte si tudi