Logo MojaObčina.si

Bled

Deli
Avtor: Bojana Lukan,

Teden boja proti raku

Kot že vrsto let tudi letos Zveza društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom v prvem tednu marca (od 5. do 9.) organizira slovenski Teden boja proti raku. V tem tednu se še bolj kot sicer pozornost usmerja na seznanjanje slovenske javnosti z vedno večjim bremenom raka, opozarja pa tudi na delo Zveze in društev za boj proti raku na področju obvladovanja te bolezni. Z geslom »Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku« želijo organizatorji izpostaviti pomen zdravega življenjskega sloga in preventive na področju preprečevanja raka. Priporočila namreč spodbujajo nekajenje, vzdrževanje normalne telesne teže, telesno dejavnost, zdravo prehranjevanje, omejevanje uživanja alkohola, previdnost pri sončenju, zaščito pred rakotvornimi snovmi na delovnem mestu in varovanje pred ionizirajočimi sevanji. Spodbujajo tudi dojenje in cepljenje proti hepatitisu B ter HPV. Priporočajo previdnost pri jemanju hormonskih sredstev za lajšanje menopavzalnih težav in spodbujajo udeležbo v presejalnih programih Dora, Zora in Svit. Upoštevanje priporočil Evropskega kodeksa proti raku bi po ocenah lahko breme raka zmanjšalo za 30–50 %.

Njihovim prizadevanjem se priključuje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Kranj, ki je v ta namen pripravila pregled dogajanja na področju raka v letu 2014 na Gorenjskem in pregled odzivnosti Gorenjcev v presejalne programe v letu 2017. Oboje lahko preberete v nadaljevanju.


  

Gorenjska in rak v letu 2014

Podatki o razširjenosti raka se v Sloveniji zbirajo v Registru raka RS, ki deluje že od leta 1950 dalje. Zaradi zahtevnosti zbiranja, preverjanja in analize podatkov je potrebno od 2 do 3 leta do njihove končne objave. Tako so zadnji dokončni podatki, ki so na voljo o številu novih primerov raka na Gorenjskem, dostopni za leto 2014.

Že vrsto let poročamo, da število rakavih obolenj iz leta v leto narašča, zato nas veseli, da je bilo leta 2014 na Gorenjskem na novo odkritih 1372 rakov, kar je 88 manj kot leta 2013 in tudi 19 manj kot leta 2012. Pri moških je bilo novoodkritih primerov raka več (743) kot pri ženskah (629). Pogostost pojavljanja novih primerov raka je bila tako pri moških, kot pri ženskah nekaj višja kot v Sloveniji. Med novoodkritimi raki so pri obeh spolih skupaj prevladovali kožni rak (brez melanoma), rak pljuč, rak prostate, rak debelega črevesa in danke in rak dojke– teh pet vrst je predstavljalo kar 55,8% vseh novih primerov raka. Pri moških je bil s 17,7%% vseh novih primerov na prvem mestu rak prostate, pri ženskah pa rak dojke (20,2%). V primerjavi s Slovenijo je bilo na Gorenjskem v tem letu pri moških predvsem več novoodkritih primerov vseh rakov kože (nemelanomskih in melanomskih) in raka pljuč, pri ženskah pa raka materničnega telesa, želodca in trebušne slinavke.

 

Obolevnost zaradi raka se s starostjo povečuje. Ker se prebivalstvo stara, staranje prebivalstva zelo pomembno prispeva k naraščanju obolevnost zaradi raka. V letu 2014 je bilo na Gorenjskem 66,6% moških in 60,4% žensk, ki so na novo zboleli za rakom, starejših od 65 let, v Sloveniji pa 61,3% moških in 60,1% žensk.

 

V letu 2014 je na Gorenjskem zaradi raka umrlo 618 oseb, od teh 346 moški in 272 žensk. To je 20 smrti več kot leto prej. Umrljivost zaradi raka je bila tega leta na Gorenjskem (SSSU= 230,9) nekaj višja kot v Sloveniji (SSSU =.220,3), tako za moške kot za ženske. Rak s skoraj 35% vseh smrti na Gorenjskem ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi obtočil. Pri moških je rak že nekaj let kar vodilni vzrok smrti. Med rake, zaradi katerih je so leta 2014 prebivalci Gorenjske najpogosteje umirali, so se uvrščali rak pljuč, rak debelega črevesa in danke, rak trebušne slinavke in rak prostate ter dojke. Ob tem je bila tega leta v primerjavi s Slovenijo na Gorenjskem višja umrljivost zaradi raka pljuč in trebušne slinavke.

 

Preživetje bolnikov z rakom se za večino rakavih obolenj pomembno izboljšuje. Petletno preživetje v Sloveniji je v obdobju od 2010 do 2014 znašalo pri moških 55,0% in pri ženskah 59,0%.

Na preživetje vpliva stadij bolezni ob diagnozi, ki je odvisen od zdravstvene osveščenosti prebivalcev, usposobljenosti zdravnikov prvega stika za prepoznavanje teh bolezni in dostopnosti diagnostičnih preiskav. Dodatno pa možnost ozdravitve povečujejo presejalni programi.

 

 

Presejalni programi na Gorenjskem

 

Na Gorenjskem potekajo vsi trije presejalni programi in sicer program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (Program ZORA), državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (Program SVIT) ter državni presejalni program za raka dojk (Program DORA).

 

Program ZORA: je najstarejši presejalni program na področju raka v Sloveniji, saj organizirano poteka že od leta 2003. Namenjen je ženskem v starosti od 20 do 64 let. Tudi po zaslugi tega programa rak materničnega vratu postaja redek rak. Na Gorenjskem je bil rak materničnega vrat leta 2014 na novo odkrit pri 11-ih ženskah, ob uvedbi programa v letu 2003 pa pri 28ih. Število novoobolelih se je torej tudi na Gorenjskem že več kot razpolovilo. Žal pa pregledanost v programu ZORA na Gorenjskem pada in je bila v obdobju 2014-2017 (71,4%) že pod slovenskim povprečjem. Najboljšo pregledanost (77,6%) ima upravna enota Škofja Loka, slaba, podpovprečna pa je v upravnih enotah Jesenice, Kranj in Tržič. Pregledanost je problem predvsem pri ženskah po 50 letu starosti, zato jim priporočamo redno obiskovanje ginekologa na tri leta, tudi, če nimajo nobenih težav.

 

Program SVIT v Sloveniji poteka od leta 2009 in tudi že kaže ugodne populacijske rezultate. Število novih primerov raka debelega črevesa in danke se v Sloveniji in na Gorenjskem od leta 2010 znižuje, poleg tega je več rakov odkritih zgodaj ali pa so odstranjene tudi že predrakave spremembe. Tudi umrljivost zaradi raka debelega črevesa in danke že pada, tako v Slovenji kot tudi na Gorenjskem. Na Gorenjskem je bilo v letu 2017 v okviru programa SVIT na novo odkritih 17 rakov debelega črevesa in danke ter 263 napredovalih adenomov. Po odzivnosti v program SVIT se je Gorenjska z 65,5% v letu 2017 uvrščala na 2. mesto v Sloveniji. Še vedno pa tudi pri nas v odzivnosti moški za skoraj 8% zaostajajo za ženskami, čeprav je rak debelega črevesa in danke pri njih pogostejši. Najboljšo odzivnost ima upravna enota Škofja Loka, kjer so vse 4 občine presegle ciljno vrednost 70%. Najslabša pa je odzivnost v občinah Jesenice in Jezersko.

 

Program DORA je od začetka leta 2018 končno na voljo tudi vsem ženskam, starim od 50 do 69 let na Gorenjskem.

 

Več podatkov o raku v Sloveniji in na Gorenjskem je na voljo na spletišču SLORA (Slovenija in rak http://slora.si/  ).

 

Pripravila: prim. Alenka Hafner, dr. med., spec. jav. zdravja in soc. med. 

Podatke s spletne strani Slora zbrala: mag. Darja Zupan, univ. dipl. org.

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!