Oktobrska odprava je le zadnji v nizu neverjetnih uspehov jamarjev in jamarke Jamarskega kluba Borovnica. V zgodovinske anale so se prvič vpisali pred šestnajstimi leti, ko so dali pobudo za novo odpravo v leta 1991 odkrito in 1380 metrov globoko brezno Čehi 2. Zahtevnost projekta tako po finančni kot logistični plati je botrovala temu, da je organizacijo odprave kot vseslovenski projekt prevzela Jamarska zveza Slovenije. Leto pozneje, 2002, so dosegli rekordno globino 1533 metrov (dolžina 5291 metrov), kjer jih je ustavil sifon. Čehi 2 se je s tem zavihtelo na deseto mesto na svetovni lestvici in absolutno prvo v Sloveniji.

Le kaj skriva Hudi Vršič?

Leto pozneje so se borovniški jamarji povzpeli 200 metrov višje po Kaninskem pogorju, da bi v bližnjem, leta 1990 odkritem breznu Hudi Vršič poskusili najti prehod na globini 620 metrov. Tedaj še spodnjih 385 metrov tvori popolna vertikala z imenom Zlatorog in malo nadnjo so ga le našli. Minilo je dolgih štirinajst let in kar šestdeset odprav se je vmes podalo v osrčje gore. Ves ta čas so si jamarji prizadevali poiskati povezavo med velikimi tremi – Čehi 2, Černelskim breznom in Hudim Vršičem. »Povezava treh velikih jam na Rombonskih podih v enovit jamski sistem je tej ekipi postala življenjski projekt, ki zahteva neizmerno trmo, vztrajnost, napor, žrtvovanje prostega časa, sredstev in opreme. Velik del od šestdesetih akcij so porabili za iskanje prehodov, včasih so jih našli, večkrat ne in so se iz jame vračali praznih rok. Ena akcija pomeni vikend ali podaljšan vikend od tri do pet dni, kar pomeni okrog dvesto dni v vsem tem času, preživetem na gori in v jami,« je razložil Anton Palčič iz JK Borovnica. Aktivnosti naših jamarjev vsekakor sodijo v sam vrh ekstremnih športov. Za eno akcijo se morajo najprej z vso opremo in zalogami povzpeti 2200 metrov visoko na Kanin, se nato za več dni podati v temno podzemlje, kjer kraljuje oglušujoča tišina, kadar v gromozanskih kanjonih ne hrumijo podzemni slapovi ali žvižga neprestani veter, jih do kože prepoji stoodstotna vlaga in do kosti pretresejo temperature blizu ledišča. Vmes pa po alpinistično lazijo gor in dol, se rinejo skozi komaj dovolj široke razpoke, pripravljajo pritrdišča, napeljujejo vrvi, opravljajo geodetske meritve in predvsem upajo, da ni za naslednjo steno konec poti. Temu vedno sledi še kilometrski vzpon iz brezna in mrzki spust z gore, ki se zna v času njihovega bivanja v jami nenadoma odeti v snežno odejo.

In nato uspeh – več kot 1000 metrov!

Med 27. in 31. oktobrom je po šestdesetih odpravah in več kot štirinajstih letih raziskav nadaljevanja brezna ekipa, ki jo sestavljajo Ana Makovec, Taša Ileršič in Mitja Mršek, vsi JK Borovnica, Aleš Štrukelj, JD Rakek, ter italijanska jamarja Roberto Antonini in Alberto Dal Masa, prodrla prek magične meje tisoč metrov, vse do 1026 metrov globine in obenem 4525 metrov dolžine. Vodja odprave Mitja Mršek je ob zmagoslavni vrnitvi povedal: »Raziskave v Hudem Vršiču so logična posledica uspešnih raziskav najgloblje slovenske jame Čehi 2. Večino časa pri iskanju nadaljevanja brezna nam je pobralo delo do globine osemsto metrov, kjer nam je rombonsko podzemlje večkrat skrilo prehode globoko v osrčje. Preboj se je zgodil pred enim letom, v začetku novembra 2016, ko je ekipa Božo, Božič, Jokl in Klamfa iz velike dvorane na minus 800 metrov preplezala steno, se prebila preko Peščene ure (sipko melišče, ki je sproti ob kopanju zatrpavalo prehod) in dosegla aktivni vodni kolektor na drugi strani. V naslednji akciji konec januarja letos sva z Joklom po kolektorju prodrla več kot 600 metrov daleč. V zadnji akciji pa smo od točke spusta v kolektor – pod območjem Peščene ure dodatno raziskali in izmerili 400 metrov, skupno torej 1.000 metrov kolektorja. Zaradi pomanjkanja opreme smo nad 30-metrsko stopnjo zaključili raziskave.«

1700 metrov – Rombonski jamski sistem peti najgloblji na svetu?

Kaninsko pogorje je po besedah poznavalcev pravi jamarski raj. Zaradi težke dostopnosti je relativno malo raziskano, na območju pa je še na stotine, če ne tisoče neraziskanih brezen. Se pravi, da bodo imeli jamarji tu čez glavo dela še več desetletij oz. za več jamarskih generacij. Projekt borovniške ekipe mednarodnega pomena pa nosi naslov Rombon cave system - 1.700 M (Slovenian deepest cave project). O projektu povezave treh velikih jam Rombonskih podov v enovit visokogorski jamski sistem pa Mršek: »Brezno Hudi Vršič ima vhod približno dvesto metrov višje od ostalih dveh brezen, Čehov 2 in Černelskega brezna. Povezava treh omenjenih jam bi pomenila, da bi dobili trenutno najgloblji (1700 metrov) in tretji najdaljši (22.000 metrov) jamski sistem v Sloveniji. Povezavo s Černelskim breznom bi lahko dosegli že z naslednjo jamarsko odpravo.«

Damjan Debevec, fotografije: JK Borovnica