Župan Bojan Čebela je pozdravil navzoče in poudaril, da hrup železniškega prometa v občini predstavlja težavo, ki se je je treba resno lotiti, ne da bi pričakovali, da bodo vsi problemi takoj rešeni, predvsem seveda ne tisti, ki jih lahko rešijo le obnova in rekonstrukcija železniške proge ter posodobitev voznega parka SŽ. Navzoči so si potem s perona za potniški promet "ogledali" problem hrupa stoječega železniškega prometa. G. Nolimal je izpostavil, da bi se lahko večji del tega problem rešilo enostavno z ustavljanjem kompozicije tovornih vlakov dobrih 100 metrov pred izvoznim signalom na koncu postaje. Še bolje pa bi bilo, če bi lokomotive dalj časa čakajočih kompozicij v času čakanja izklopile agregate.
Direktor SŽ ViT Dušan Žičkar je razložil, da so v voznem parku SŽ še vedno tudi lokomotive, ki morajo ob izklopu hladiti nekatere vitalne dele, kar je glavni vir hrupa. Kompozicije, ki nenačrtovano stojijo, morajo biti tudi v stalni pripravljenosti na takojšnji odhod. Ne nazadnje pa večji del lokomotiv nima avtonomnega gretja in hlajenja kabin za strojevodje, tako da je obratovanje agregatov ob nizkih ali visokih temperaturah potrebno tudi iz tega razloga. Izklop agregata je torej mogoč le v primerih, ko gre za vnaprej znan daljši postanek vlaka, hkrati pa to dopuščajo tudi vremenske razmere. Predstavniki občine in civilne iniciative so z zadovoljstvom sprejeli predlagane rešitve in se obvezali, da bodo spremljali njihovo izvajanje in učinke ter o vsem skupaj obveščati pristojne SŽ.
V zvezi s problematiko vožnje vlakovnih kompozicij, ki jih vlečejo hrupne starejše dizelske lokomotive, pa so predstavniki SŽ pojasnili, da gre za t. i. nabiralni vlak, ki v nočnem času pobira izpraznjene oz. na novo naložene tovorne vagone na železniških postajah. Ker ti vagoni stojijo tudi na tirih, nad katerimi ni električne napeljave za vleko, je uporaba dizelskih lokomotiv nujna. Nočni čas pa je z vidika logistike prevozov najbolj optimalen. SŽ sicer načrtujejo tudi nabavo novih dizelskih lokomotiv, pri katerih je raven emisij hrupa podobna kot pri lokomotivah z električnimi agregati, vendar bo minilo vsaj še pet let, preden bodo te lokomotive tudi dejansko prišle na slovenske tire. Predstavniki SŽ so predstavnike občine Borovnica seznanili možnostjo pridobivanja nepovratnih sredstev ministrstva za infrastrukturo za vgradnjo protihrupnega stavbnega pohištva ob železniških progah. Več o tem v naslednjem Našem časopisu.
Andrej Klemenc
Po izmenjavi mnenj in predlogov so predstavniki SŽ predlagali naslednjo rešitev:
SŽ bodo v prihodnje zagotovile, da bo čim večji delež tovornih vlakov, ki čakajo na železniški postaji Borovnica, čakal na progi proti Verdu, kar pomeni, da bodo vključeni agregati s hrupom manj obremenjevali prebivalce. Vlaki, ki bodo čakali na tirih proti Ljubljani, pa se bodo ustavili takoj, ko bo kompozicija v celoti prešla kretnico, za kar bo vzpostavljena ustrezna komunikacija med strojevodjem in osebjem daljinskega upravljanja železniške postaje. S tem bo večina lokomotiv vlakovnih kompozicij, ki bodo čakale na progi proti Ljubljani, zunaj območja, na katerem hrup najbolj vpliva na življenje prebivalcev. Rešitve se bodo začele izvajati s 15. februarjem 2018. (AK)
