Logo MojaObčina.si

Borovnica

Deli
Avtor: Gasper Tominc,

Načrt razvoja širokopasovne infrastrukture

Brez hitrih in zanesljivih elektronskih komunikacij danes ni mogoče pridobiti in/ali posredovati večine potrebnih informacij za delo, učenje, urejanje javnih in zasebnih zadev, sodelovanje v javnem življenju itd. Internet kot vseprisotno komunikacijsko omrežje informacijskih virov omogoča enostavno dostopnost do raznovrstnih vsebin in storitev in s tem v temeljih spreminja načine delovanja sodobne družbe. Z vidika usmerjanja razvoja je internet strateški instrument za povečanje produktivnosti, za oblikovanje inovativnih poslovnih modelov, izdelkov in storitev, za bolj učinkovito komunikacijo in za večjo splošno učinkovitost družbe. Razvoj in uporaba interneta sta odvisna od širokopasovne infrastrukture, zato je pri usmerjanju razvojnih aktivnosti treba upoštevati, da sta gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi neposredno povezana z razvojem visokokvalitetne širokopasovne infrastrukture.

Evropska unija si zato prizadeva do leta 2020 omogočiti dostop do internetne povezave hitrosti nad 30 Mb/s vsem prebivalcem Evrope in stalno povezanost v splet vsaj polovice gospodinjstev s hitrostjo nad 100 Mb/s, do leta 2025 pa zagotovila gigabajtno povezljivost za kraje, ki spodbujajo socialno-ekonomski razvoj; pokritost z omrežji 5G na vseh mestnih območjih in vseh večjih prizemnih prometnih poteh ter dostop vseh evropskih gospodinjstev do internetne povezljivosti s hitrostjo vsaj 100Mb/s.

Tudi Občina Borovnica se zaveda pomena hitrih in zanesljivih internetnih povezav, prav tako pa tudi tega, da velik del občanov  do njih še nima dostopa. Zato je konec leta 2015 skupaj s še z nekaterimi barjanskimi in notranjskimi občinami pristopila k izdelavi občinskih načrtov razvoja odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij naslednje generacije  (v nadaljevanju Načrt razvoja) in k oblikovanju konzorcija za izgradnjo tovrstnih povezav. Občinski načrti razvoja so pogoj za pridobivanja državnih sredstev za razvoj hitrega interneta na področjih, kjer zaradi nizke gostote poselitve ni tržnega interesa za njihov razvoj.  

Konzorcij pa omogoča razvoj tovrstnih omrežij na osnovi javno zasebnega partnerstva, podprtega s sredstvi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) oz. t. i. Junckerjevega sklada. Konzorcijska pogodba, ki občino obvezuje zgolj k stvarnim vložkom (služnost na občinskih zemljiščih) in pomoči pri pridobivanju služnosti na zasebnih zemljiščih v občini, je bila podpisana v marcu 2016 in izraža namero občine, da po sprejetju občinskega Načrta razvoja, zagotovi razvoj »hitrega interneta« tudi na ta način, če se bo to izkazalo bolj ugodno kot pridobivanje državnih pomoči v ta namen.

Konec aprila  2016 je bil  narejen tudi prvi osnutek Načrta razvoja v občini Borovnica. Gre za dokument dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s katerim smo ocenili stanje pokritosti, dejanske potrebe po širokopasovnem omrežju, razpoložljivost ostale javne gospodarske infrastrukture in vrednost potrebnih investicij za razvoj »hitrega interneta« v občini. Na tej podlagi tudi Občina Borovnica lahko izrazi javni interes in sprejme ustrezne odločitve o sodelovanju v aktivnostih za zagotovitev širokopasovne infrastrukture za  prebivalce, ki živijo na območjih, na katerih ne obstaja tržni interes za gradnjo le-te. Občina Borovnica želi vsem svojim občanom zagotoviti možnost širokopasovnih priključkov in jim s tem omogočiti dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin in storitev.

Namen Načrta razvoja je tako ugotoviti dejansko stanje in potrebe po širokopasovni infrastrukturi v občini Borovnica. Del načrta je namenjen tudi identifikaciji belih lis ter posledično možnih načinov pridobivanja javnih sredstev za izvedbo projekta gradnje širokopasovnih omrežij na belih lisah. Bele lise so definirane kot območja, kjer ni obstoječih širokopasovnih priključkov naslednje generacije, oziroma ni tržnega interesa za njihovo gradnjo s strani komercialnih ponudnikov. To pomeni, da v naslednjih treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načrtujejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop do interneta s hitrostjo 100 Mb/s.  Načrt z zbranimi podatki tako predstavlja tudi pomembno dokumentacijo za načrtovanje investicijskih projektov zasebnih vlagateljev na območju belih lis.

Glede na znane podatke iz Načrta razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 je telekomunikacijsko omrežje v občini v veliki meri zastarelo in predvsem oddaljenim gospodinjstvom ne omogoča širokopasovnega dostopa. Vendar sta v zadnjih dveh letih  predvsem podjetji  Telekom Slovenije d.d. in Si.mobil d.d. tudi v občini Borovnica zgradili mobilno brezžično komunikacijsko infrastrukturo, s čimer se je precej izboljšala dostopnost do širokopasovnega omrežja.

Potem, ko smo pridobili osnutek Načrta razvoja, je sledilo skoraj leto in pol čakanja, da je pristojno ministrstvo izvedlo vse potrebne študije in postopke za natančno določitev področij, na katerih upravičeno ne obstaja tržni interes za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij nove generacije ter izdelalo podrobno karto t. i. »belih lis«, na katerih bo za zagotovitev teh omrežij mogoče pridobivati državne pomoči oz. bodo imela dostop do sredstev »Junckerjevega sklada«.

V začetku januarja 2018 je izdelovalec občinskega načrta, podjetje Eurocon d. o. o., občinski upravi posredovalo dopolnjen Načrt razvoja. Ta poleg relevantnih v vmesnem času sprejetih dokumentov politik in zakonodajnih podlag EU in RS upošteva tudi s strani Ministrstva za javno upravo  opredeljene »bele lise« na območju občine. Občinska uprava je dokument temeljito preučila in na nekaterih mestih dopolnila z ugotovitvami, ki so nastale pri pripravi Razvojne strategije Občine Borovnica 2017-2027+ in Celostne prometne strategije Občine Borovnica. Ogledate si ga lahko na spletni strani: http://www.borovnica.si/wp-content/uploads/2018/03/Na%C4%8Drt-razvoja-O%C5%A0OEKNG_Borovnica_februar-2018.pdf

Tako dopolnjen dokument bo na svoji naslednji seji obravnaval Občinski svet. V kolikor bo z njegove strani dokument potrjen bodo tako izpolnjen formalni pogoj za pridobitev državnih podpor ali vključitev v konzorcij, ki bo črpal sredstva iz Evropskega sklada za strateške naložbe.

Občinska uprava bo takoj po sprejetju dokumenta začela s postopki za zagotovitev najbolj ugodne in možnosti, da vsem občanom čim hitreje zagotovi dostop do »hitrega interneta«. 
Andrej Klemenc

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!