»Nobena ideologija nima pravice lastiti si žrtve«

Občina Borovnica je 10. marca obeležila svoj spominski dan. Občinska delegacija je položila vence pri spomenikih žrtvam vojne v kraju in se podala v Gramozno jamo, kjer je potekala osrednja slovesnost. Župan Bojan Čebela je ob tem poudaril, da si nobena ideologija nima pravice lastiti žrtev druge svetovne vojne.

10. marec ja za Občino Borovnica nekaj posebnega. Še v času stare krajevne skupnosti in nato mlade občine se je na ta dan praznoval občinski praznik, po soglasni odločitvi občinskega sveta pred osmimi leti pa je dobil tragičnemu dogodku primernejšo vsebino. Leta 1942 so na ta dan namreč italijanski okupatorji v Gramozni jami postrelili šestnajst naših občanov, pod pretvezo, da so sodelovali pri miniranju preserskega železniškega mosta. Zato je svet odločil, da se ta dan obeležuje kot spominski dan občine, ko se s spoštovanjem spomnimo vseh žrtev vojn, v Gramozni jami pa se izvede osrednja slovesnost.

K osrednjim spomenikom žrtev druge svetovne vojne in obdobja po njem je tudi letos občinska delegacija položila vence, v Ljubljano pa se je že v dopoldanskih urah iz Borovnice podal avtobus. S parkirišča na Žalah se je žalni sprevod, na čelu s praporščaki Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega društva Sever in Združenja slovenskih častnikov, napotil h kraju nesrečnega spomina. Župan Bojan Čebela je ob glasbeni spremljavi k spomeniku talca položil venec. Sledil je krajši kulturni program, ki so ga pod vodstvom učiteljice Metke Pristavec Repar in pod budnim očesom ravnatelja Daniela Horvata izvedli učenci in učenke borovniške osnovne šole. Recital je mestoma z milimi melodijami lepo dopolnil omenjeni glasbeni duet.

Župan je v slavnostnem nagovoru povedal: »Nahajamo se na mestu krutega in žalostnega spomina za naš kraj. Pred 76-imi leti je tukaj pod streli okupatorske vojske ugasnilo življenje šestnajstih naših občanov. To je bil velik udarec za kraj. Preserski proces je bil krivičen proces. Okupatorska vojska je izbrala civilne žrtve, da bi se maščevala nad gibanjem, ki se je uprlo okupaciji.

Žal med nami ni vseh, ki bi danes tu morali biti, pa mislim, da bodo prišli pozneje. A ne glede na to, zgodovino moramo dojemati takšno, kot se je zgodila. Ideološki predznak je tukaj nepomemben. Življenje je nad vsem, življenje je sveto in življenje je tisto, ki nam daje energijo, daje moč za nadaljnje bivanje ter ustvarjanje. Med osemindvajsetimi na smrt obsojenimi je bil tudi pesnik, Verjan Filip Rihar. Imel je srečo, da je pomilostitev med dvanajstimi doletela tudi njega. Pred dvajsetimi leti je izšla pesniška zbirka Volterski vzdihi, kjer je na lep, zelo neposreden način opisal krutost in pa stisko teh ljudi, ki so bili kasneje žrtvovani za neko ideologijo. Bili pa so samo žrtve, žrtve nekega nesmiselnega terorja in nobena ideologija nima pravice, da si jih prilašča v svojem imenu. Da se jih slavi zavoljo ciljev, ki jih ima določena ideologija pri neki družbeni ureditvi. Skratka, življenje je tisto, ki je individualno sveto in kot tako ga je treba počastiti.« Po minuti molka za žrtve se je sprevod napotil še na grobove talcev, kjer so udeleženci položili še cvetje in sveče.