Logo MojaObčina.si

Borovnica

Deli
Avtor: Gasper Tominc,

Podjetniške zgodbe za soočanje z izzivi

Občina Borovnica  je že začela z bolj celovito podporo razvoju podjetništva, zlasti na tistih področjih, kjer lahko to prispeva tudi k doseganju strateških razvojnih ciljev: povečanju samooskrbe s hrano in energijo, zaposlovanju žensk na podeželju in mladih, izboljšanju okolja in razvoju turističnih zmogljivosti. Na pobudo župana je prišlo do vzpostavitve in opreme lokalne tržnice ter delne oskrbe OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica z lokalno pridelano zelenjavo. Možnosti za izboljšanje ponudbe in povečanje dobave pa so še velike.


Oktobra je občinski svet potrdil pravilnik, na osnovi katerega bodo spomladi 2018 razpisana sredstva v podporo razvoju podjetništva, ki jih bodo zagotovili v občinskem proračunu in proračunu Obrtne območno-podjetniške zbornice Vrhnika. Občinski svet bo predvidoma na svoji zadnji letošnji seji potrdil Razvojno strategijo Občine Borovnica 2017–2027+. S tem bo občina prvič v zgodovini prišla do osnovnega strateškega razvojnega dokumenta. Ta sam po sebi sicer zaradi stalnih sprememb v širšem okolju tudi na področju podjetništva ne more dati akcijskih usmeritev. Se je pa z oblikovanjem strategije prvič zgodil tudi proces oblikovanja skupnih interesov z uporabo sodobnih oblik in načinov vodenja skupinskih procesov. Čeprav so te oblike in načini drugje večinoma že dobro znani in pomembni tudi za oblikovanje podjetn(išk)ih razvojnih koalicij, pa se v občini Borovnica šele uveljavljajo. Za uspešen razvoj podjetništva pa so poleg denarnih potrebne tudi druge spodbude, npr. podjetniške zgodbe, ki lahko v lokalnem okolju spodbudijo razvoj. Od 21. do 30. novembra so s tem namenom v občini v sodelovanju z OOZ Vrhnika in JZ Cene Štupar potekali Dnevi podjetne Borovnice 2017. Na petih tematskih večerih so podjetniki in podjetnice iz lokalnega in širšega okolja predstavili svoje zgodbe.

 

Župan Bojan Čebela: tudi na področju podjetništva je naša prihodnost sodelovanje!

V uvodu je podjetnike na vseh dogodkih pozdravil in nagovoril župan Bojan Čebela, tudi sam uspešen podjetnik z dolgoletno kariero. Opozoril je, da se v nasprotju z medijsko podobo podjetnikov kot bodisi junakov bodisi tajkunov, ki pred sabo sami rušijo vse ovire in brezobzirno teptajo vse tekmece, dolgoročno uspešne podjetniške zgodbe zgodijo le ob sodelovanju in podpori širšega okolja. Čeprav je treba poslovne skrivnosti dobro varovati, pa to ne velja za podjetniške ideje, ki se lahko oplemenitijo in razvijejo v uspešne zgodbe le, če k temu prispevajo tudi drugi. Temu so bili namenjeni tudi Dnevi podjetne Borovnice 2017, ki jim bodo na podlagi tega, kar se bomo iz njih naučili, sledili tudi izboljšani Dnevi podjetne Borovnice 2018.

 

Podjetništvo – svoboda, ki obvezuje!

Največ zanimanja je bilo za zaključno predavanje uspešnega borovniškega podjetnika Edvarda Bešlagiča, ki je na kratko predstavil svojo dolgoletno podjetniško kariero, ki se je začela ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, ter svoje poglede na podjetništvo kot svobodo, ki obvezuje k odgovornosti tako do podjetja in v njem zaposlenih kot tudi okolja, v katerem deluje. Poslušalce je predvsem zanimalo, zakaj je skupaj z največjim pridelovalcem oregonskih borovnic v občini Tonetom Palčičem ustanovil neprofitni Inštitut za borovnice in jagodičevje Blue&Berry. Izvedeli so, da gre za izziv, kako povezati razvoj kraja in občine z izzivi in priložnostmi, ki jih nudijo pridelava, predelava in trženje gojenih borovnic kot super-sadeža, po katerem je vse večje povpraševanje, ki pa ga trgovci pretežno pokrivajo z uvozom, celo iz tako oddaljenih dežel, kot sta Čile in Južna Afrika. Povečanje pridelave borovnic na Barju ob soočanju s hudimi omejitvami, ki jih predstavljajo naravovarstveni režimi Krajinskega parka Ljubljansko barje, je le eden izmed izzivov. Prav tako velik je sodelovanje med ponudniki, razvoj skupne blagovne znamke ter skupen nastop pri trženju, kjer so se dosedanji poskusi izjalovili. Nujna pa bosta tudi sodelovanje z znanstveno-raziskovalnimi institucijami ter interdisciplinaren in večdeležniški pristop do izziva.

 

Borovničarstvo kot osnova socialo-podjetniške razvojne platforme?

O izzivih in priložnostih, ki jih prinaša tradicija gojenja borovnic v občini, je tekla beseda tudi na prvem izmed petih podjetniških srečanj. Ena od pionirk zelenega in socialnega podjetništva v Sloveniji, podjetnica in socialna podjetnica Lenka Puh iz socialnega podjetja Etri skupnosti je o tem govorila z vidika socialnega podjetništva. Zadružno združevanje ne samo pridelovalcev, ampak tudi gostincev, sobodajalcev ter nadobudnih mladih strokovnjakov s področij nutricionistike, turizma in trženja bi lahko na osnovi tradicije pridelave borovnic ustvarilo zanimive zgodbe, ki jim bi bilo na vsakem koraku mogoče dodati dodano vrednost, ta pa bi se re-investirala v krepitev dejavnosti in storitev. Pri tem bi bili pri odločanju zadružniki ne glede na investicijske vložke enakopravni. To pa zahteva veliko stopnjo zaupanja in čvrsto oblikovano skupno vizijo. Svoje in družinske izkušnje s pridelavo in prodajo borovnic je predstavila mlada podjetnica Anja Pirc, svojo uspešno kariero svetovalke na področju zdrave prehrane in priprave živil pa Anja Pristavec.

 

Lesna biomasa – več kot le poceni kurivo iz gozda 

Da pri povečani samooskrbi kot strateški usmeritvi ne gre le za hrano, temveč tudi energijo, in nam predelava lesne biomase v polena ter predvsem sekance in zlasti pelete, prav tako pa tudi prodaja in vzdrževanje kurilnih naprav, skupaj s projektiranjem ogrevalnih sistemov ter prodajo toplote iz večjih in manjših sistemov daljinskega ogrevanja zagotavljajo številne in med seboj dopolnjujoče podjetniške priložnosti, je maloštevilnim udeležencem na zanimiv in prepričljiv način predstavil Sašo Črešnik iz podjetja Biomasa, enega najuspešnejših podjetij na tem področju. Posebej je poudaril t. i. mikro-sistem daljinskega ogrevanja, pri katerem malo večji kotel v enem izmed gospodinjstev ogreva še od 5 do 10 sosednjih objektov. Opozoril je še na povečane subvencije Ekosklada za nakup sodobnih kotlov in peči na lesno biomaso ter dejstvo, da v starih kotlin na lesno biomaso tako kot v kotlih na kombinirana goriva ni mogoče zagotoviti več kot 60 % izkoristka goriva in čistega izgorevanja, medtem ko v sodobnih kotlih, prilagojenih vrsti lesne biomase, ki v njih izgoreva, lahko dosežemo več kot 90-odstotne izkoristke in zagotovimo izpuhe, ki zadovoljujejo najstrožje okoljske standarde. Z zamenjavo in odkupom parcel na območju LIKO je Občina Borovnica prišla v položaj, ko bo lahko zagotovila ustrezno lokacijo za kotlovnico na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Borovnici, in k izvršitvi koncesijske pogodbe pozvala koncesionarja. Na pogorišču tajkunsko propadlih naslednikov lesnega kombinata LIKO sicer uspešno deluje podjetje LASK, ki išče partnerje za dobavo sekancev, potrebnih za ogrevanje v industrijskih procesih. Prav tako je zainteresirano za sodelovanje pri prodaji in trženju sekancev. 

 

Prednosti in slabosti družinske tradicije pri podjetniških začetkih

Da podjetniški začetki zahtevajo veliko truda, pripravljenosti na učenje in tudi dobre volje ter sproščenega, a ustreznega komuniciranja, navsezadnje pa tudi veščine pogajanja je na predavanju, namenjenem predvsem tistim, ki so šele vstopili, šele vstopajo ali razmišljajo o tem, da bi vstopili v svet podjetništva, na zelo simpatičen način predstavila Eva Štraser, vodja proizvodnje linije Green Line in prokuristka v podjetju Bokri. Predstavila je zanimivo zgodbo o boju za preživetje družinskega podjetja, ki se prvenstveno ukvarja s proizvodnjo plastike za avtomobilsko industrijo v času gospodarske krize. Tudi sama je bila prisiljena delati v proizvodnji in je spoznala vse faze procesa, prav tako pa je spoznala, da se v času krize ne smeš oklepati tradicije in iskati možnosti za preživetje le v zniževanju stroškov, temveč se moraš usmeriti v inovacije in tisto, kar pričakujejo bolj zahtevni potrošniki. Brez slabe vesti, ker prihaja iz proizvodnje okolju neprijazne plastike, in brez poglobljenega znanja kemije je, prepričana, da morajo prav »plastičarji« najti pravi odgovor in začeti proizvajati razgradljivo bio-plastiko, postavila na noge proizvodnjo lončkov iz bio-plastike. Vendar ji to ne bi uspelo, če ne bi kot turistična vodička razvila potrebnih sposobnosti za komuniciranje in pogajanje. Zdaj že sodeluje s podjetjem Semenarna Ljubljana, ki kupcem ponuja sadike z bio-kompostom v bio-vrečkah za sajenje v bio-loncih. Za vse to je veliko zanimanje tudi na zahtevnih trgih EU, Eva pa že dela na tem, da bo v kratkem trgu ponudila lonček, ki se bo razgradil v treh mesecih. Tako vrtičkarjem ne bo treba več skrbeti, kam z nadležno plastiko po tem, ko sadike iz lončkov presadijo v zemljo. Za njene lončke namreč velja: »zemlja si in v zemljo se povrneš«.

 

Sobodajalstvo v času interneta

Precejšnjega zanimanja so bile deležne tri različne podjetniške zgodbe o sobodajalstvu, ki v času spletnih platform, na katerih je mogoče po eni strani enostavno in z nizkimi stroški predstaviti tudi takšne podrobnosti, kot je posteljno perilo, na drugi strani pa ne-enostavno preveriti in primerjati ponudbo, temveč tudi sporočiti, ali je bila ta ustrezna ali ne, predstavlja možnost hitrega razvoja turističnih zmogljivosti brez velikih vlaganj. Da se je posla treba lotiti s predanostjo, ljubeznijo, domišljijo, spoštovanjem drugih in pripravljenostjo na sodelovanje ter vse to terja svoj čas in čustveno inteligenco, je navzoče prepričal Javor Škerlj Vogelnik. Učitelju športne vzgoje in strokovnjaku za nenasilno komunikacijo nihče ne bi pripisal, da za visoke zneske oddaja preprosto hiško ob Bohinjskem jezeru, ki očara s privlačno zgodbo. Pri tem večino dela s sprejemom gostov in čiščenjem prostorov v obojestransko zadovoljstvo opravijo domačini, od katerih se je Javor navzel tudi ljubezni do lesa in priučil spretnosti, ki mu zdaj omogočajo, da gradi novo podjetniško zgodbo na osnovi izdelave unikatnih lesenih svetil. Domačinka Brigita Petrovčič, ki v občini Borovnica orje ledino na področju »spletnega« sobodajalstva, nas je prepričala, da za uspešno oddajanje sob in apartmajev vedno ne potrebuješ umetniškega navdiha in poznanih turističnih lokacij, ker lahko vse to odtehtajo ustrezna predstavitev, konkurenčne cene, skrb za urejenost in čistočo ter nevsiljiva prijaznost do gostov.  Nenci Stevanovski, domačinka, ki preko spleta oddaja družinsko počitniško stanovanje v Piranu, pa je navzoče seznanila z vsemi pravili in postopki glede registracije dejavnosti in nočitev gostov ter načina plačevanja, poročanja in odvajanja pristojbin in davčnih obveznosti ter podala predlog, da se v občini ustanovi zadruga sobodajalcev.

 

Kmalu se bo začel projekt Razvoj podjetništva na Barju

Ob vseh dogodkih so se navzoči seznanili tudi z delovanjem, poslanstvom in podporami Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, kar je na zadnjem dogodku neposredno predstavila njena sekretarka Adela Cankar. Navzoči so bili sicer ob vseh dogodkih seznanjeni s projektom Razvoj podjetništva na Barju, ki ga bo na začetku prihodnjega leta začel Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana in je namenjen tudi podjetnikom in tistim, ki želijo to postati, iz občine Borovnica. S pomočjo razpisa za najboljše podjetniške ideje, ki rešujejo tudi razvojne izzive v posameznih občinah ter "start-up" vikenda bodo najbolj uspešni sodelujoči deležni brezplačnega usposabljanja na Podjetniški akademiji.  

Andrej Klemenc

 

Oglejte si tudi