Nestrpno smo čakali dogovorjeni torek, 10. oktobra, ki pa se je prebudil v oblačno in rahlo deževno jutro. Kljub temu smo se že zgodaj zbrali v vrtcu in sedli k okusnemu zajtrku. Potem pa – hop v pohodne čevlje, v  nahrbtnike pa  dobro voljo in optimizem in že smo se  pripeljali na  Vrhniko. Vreme nas je ubogalo, bilo je idealno za hojo! Avtobus nas je pripeljal do naše izhodiščne točke. Pot nas je vodila proti Županovi klopci, od tam smo šli levo, mimo bukve.  Med potjo smo opazovali naravo, iskali določene točke, ki smo si jih predhodno ogledali na fotografijah, spodbujali drug drugega pri hoji. Otrokom je bil velik izziv premagovati naravne ovire v gozdu: korenine, skale, kamenje, ležeča debla … Med premagovanjem ovir smo iskali različne možnosti: iti levo ali desno, zgoraj ali spodaj, poiskati bližnjico, ki nam bo omogočala lažji prehod, povzpeti se ob jeklenici … Pohod smo si krajšali tudi s petjem in pripovedovanjem šal. Smejali smo se otroškim domislicam in bodrili drug drugega. Kako smo bili veseli, ko se je med drevjem naenkrat prikazala streha nove koče na Planini! Videli smo bager in druge delovne stroje, pa čisto pravi šotor s klopmi in mizami za utrujene pohodnike. Navdušeni smo bili nad razglednim stolpom! Seveda smo se najprej odžejali s toplim čajem ter se podkrepili z odličnimi palačinkami, ki jih je prav posebej za nas spekel oskrbnik zavetišča gospod Mitja Kovačič. Po malici so se najvztrajnejši podali še na vrh razglednega stolpa, ostali pa so se družili v okolici koče. Čas nas je že preganjal, saj smo morali »uloviti« avtobus, ki nas je čakal na smučišču Ulovka. Spust do tja je bil hiter in nekoliko adrenalinski. Vkrcali smo se na avtobus, ki nas je pripeljal nazaj v vrtec na pozno kosilo. Izlet je bil za mnoge otroke popolnoma nova izkušnja in preizkus v samostojnosti, vzdržljivosti in vztrajnosti. Kljub utrujenosti so otroci kar žareli od navdušenja in skupne izkušnje, da zmoremo, če le hočemo! Strokovne delavke smo zelo ponosne na naše male pohodnike, ki so nas prijetno presenetili.