Poleg novih jam smo intenzivno nadaljevali tudi z raziskavami starih. Največji dosežek smo dosegli v breznu Hudi Vršič na Rombonskih podih. V jami smo po 14 letih raziskovanj prišli preko magične točke tisoč metrov: na zadnji akciji v oktobru smo borovniški raziskovalci s kolegi iz Italije dosegli globino 1026 metrov, ter dolžino 4.525 metrov. Na dnu smo odkrili ogromen podzemni kanjon reke Rombonke, ki teče naprej v globine proti Bovcu. Pri tem smo se približali sosednjemu Črnelskemu breznu na manj kot 50 m. Združitev obeh jam pričakujemo že na naslednji akciji, pri čemer bo nastal jamski sistem globine 1400 metrov, kar bo druga najgloblja jama v Sloveniji. O obsežnosti tovrstnih raziskav največ pove podatek, da je za vsako raziskovalno akcijo potrebnih vsaj tri dni za spust do dna, raziskave in plezanje ven. V jami sta dva bivaka s šotori, kjer se lahko jamarji vsaj malo spočijejo in pogrejejo, temperatura visokogorskih jamah je namreč le malo nad lediščem. Zaradi obsežnosti in dolgotrajnosti raziskav so pri raziskovanju jame pomagali tudi jamarji iz drugih jamarskih društev.
Druga globoka jama na Kaninu, pri kateri smo pomagali pri raziskavah kolegom iz Ajdovščine, je Huevos – Macola. Tudi to brezno smo lani raziskali preko globine 1000 metrov. V globini 500 metrov je enotno brezno ogromnih dimenzij: premera več kot 40 x 50 metrov in globine 500 metrov. Skale, ki jo kdo sproži z roba, sploh ne slišiš, ko pade do dna. Po stenah brezna padajo slapovi vode – res povsem drugačen, magičen svet. Le redki so še kotički naše Zemlje, ki so tako drugačni in še neodkriti.
Za obe jami smo borovniški in ajdovski jamarji prejeli Putickovo nagrado za najboljši jamarski dosežek preteklega leta, kar je izreden dogodek, saj je bila do sedaj vsako leto podeljena nagrada le za en dosežek.
Konec leta smo pričeli raziskovati zelo obetavno jamo pri Lomu (Logatec), na področju, kjer teče podzemni tok Ljubljanice med Planinskim poljem in Verdom. Isti tok je izdolbel velikanske prostore Postojnske in Planinske jame, tako da upamo na podobne dimenzije tudi v tej jami. Če bomo le dovolj vztrajni pri iskanju prehodov in sledenju močnemu prepihu, ki nakazuje velike prostore v nadaljevanju.
S svojim delom smo prispevali tudi k čistejšemu okolju in kvalitetni pitni vodi. Iz brezna Zevanjšca nad Zabočevim smo izvlekli 8 m3 odpadkov, med drugim 2 m3 napol razpadlih trupel divjadi in domačih živali, barve, topila, avtomobilske karoserije, akumulatorje … Kljub popolni zaščitni opremi in plinskim maskam je bilo delo na meji vzdržnega. Žal se nekateri posamezniki ne zavedajo kako veliko škodo lahko naredijo z odmetavanjem bioloških (in drugih) odpadkov v brezna. V breznu ni humusa in živali mrhovinarjev, kot so na površju gozda. Trupla zato prosto razpadajo, razpadajoče snovi pa odtekajo direktno v vodotoke, ki se iztekajo na Barje, od koder črpamo pitno vodo. Veseli nas, da je nujnost očiščenja teh brezen zaznala tudi borovniška občina, ki nas podpira pri čistilnih akcijah.
Pri čiščenju jam smo se povezali z več državnimi inšpekcijami in policijo ter dorekli način nadzora nad onesnaženimi jamami. Pri skupnem ogledu smo našli tudi ilegalno postavljene pasti za zaščitene jamske živali. Iz enega brezna smo v sodelovanju z enoto za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi izvlekli granato iz 2. svetovne vojne in dva tromblona jugoslovanske vojske.
Več informacij in slikovnega gradiva o našem delu najdete na Facebooku. V svoje vrste vabimo vse, ki vas bolj kot božanje telefonskega ekrana navdušuje pustolovsko raziskovanje neznanega, čudovitega sveta.
Peter Svete
