Logo MojaObčina.si

Bovec

Deli
Avtor: Katarina Barbara Ostan,

Projekt ARTISTIC

 Regija “Dolina Soče” – ANALIZA STANJA Z VIDIKA:

  • TRŽENJA IN TRAJNOSTI kulturnih projektov
  • DRUŽBENEGA DOJEMANJA NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE

Kulturno bogastvo naše regije poleg snovne dediščine vključuje tudi tradicijo, uprizoritvene umetnosti, praznične dogodke, ustno izročilo, znanje in veščine v zvezi z naravo ter znanja in spretnosti za tradicionalne obrti. Zaradi spremenjenega načina življenja in življenjskih potreb pa se prenos teh znanj in kulture iz roda v rod izgublja. Največji problem za razvoj oziroma trajnost kulturnih projektov, prireditev in obrtniške dejavnosti predstavlja pomanjkanje finančnih sredstev, inovativnosti in spretnosti človeških virov.

Večina pobud za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine je odvisnih od javnega financiranja in zasebnega sponzorstva. Kljub temu je financiranje takšnih projektov in dejavnosti pogosto nezadostno in omejeno. S projektom ARTISTIC  želimo izboljšati sodelovanje med kulturnimi izvajalci (društva, zavodi, nosilci dediščine, lokalno prebivalstvo) in financerji. Z namenom da bi zbrali čim več informacij o družbenem dojemanju nesnovne kulturne dediščine v regiji ter o razlogih za podporo, financiranje in vlaganje v kulturne projekte, smo izvedli analizo, v katero smo vključili vse deležnike.

 

1. Pregled in opis aktivnosti in projektov v regiji

  • Postopek pridobivanja informacij (vprašalnik)

TRŽENJE IN TRAJNOST KULTURNIH PROJEKTOV V REGIJI

Najprej je bil sestavljen seznam potencialnih akterjev, ki bi lahko sodelovali pri reševanju vprašalnika glede trženja in trajnosti projektov in aktivnosti v regiji. Glede na vsebino obeh vprašalnikov smo jih razdelili na dve skupini.

Na prvi tip vprašalnika so odgovarjali javni in zasebni financerji v regiji. Priprava seznama ni bila lahka, saj je naša regija zelo majhna. V Posočju je zelo malo podjetij, ki so bila za podajanje informacij primerna, saj so le redka seznanjena z vsebino (nesnovne) kulturne dediščine. V kolikor smo akterje iskali izven regije, smo imeli težave pri naslavljanju vprašalnika na primerne osebe, ki bi bili nanj pripravljeni odgovoriti (npr. zavarovalnice, banke, itd.). Tako smo se morali osredotočiti na lokalne financerje, s katerimi imamo posredna ali neposredna poznanstva. Nekateri so se zelo hitro odzvali, nekatere pa smo morali večkrat poklicati, da smo sploh dosegli minimalno število odgovorov, ki smo jih potrebovali za analizo. 

Na drugi tip vprašalnika so odgovarjali lokalni kulturni izvajalci. Po elektronski pošti je bil vprašalnik poslan približno tridesetim akterjem v regiji, vendar ni bilo odziva. Tako smo šele po nekaj telefonskih razgovorih in prek (osebnih) poznanstev pridobili 10 lokalnih kulturnih izvajalcev, ki so bili pripravljeni sodelovati.

 

DRUŽBENO DOJEMANJE NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE V REGIJI

Vzporedno smo pridobivali tudi informacije glede družbenega dojemanja nesnovne kulturne dediščine v Zgornjem Posočju. Najprej smo izdelali seznam potencialnih akterjev, ki se ukvarjajo z ohranjanjem ali predstavitvijo tradicije v regiji. Govorili smo o razmerah v dolini, turizmu, o njihovih aktivnostih in problemih, s katerimi se srečujejo.

Nato smo s pomočjo družabnih omrežij izvedli analizo socialnih podatkov, kjer smo opazovali predvsem interakcijo akterjev, ki se vsaj delno vključujejo v projekte in aktivnosti, povezane z nesnovno dediščino, z mladimi. Ugotovili smo, da je trenutno najbolj popularen Facebook; druga omrežja, kot so Instagram, Pinterest, Twitter, Youtube, Google+, pa (še) niso tako pogosto v uporabi.

  • Povzetek opisa vprašalnikov (kaj, kdaj, kdo)

Kaj: Z obeh vidikov - s strani financerjev ter s strani kulturnih izvajalcev smo preučili trenutne vire financiranja regionalnih kulturnih projektov in dejavnosti. Prav tako smo preverjali možnosti financiranja, ki se nanašajo na nesnovno kulturno dediščino. Ugotavljali smo zavedanje in pomen nesnovne dediščine v regiji. Raziskali smo načine in razloge za sodelovanje, podporo in financiranje lokalnih projektov in dogodkov.

Prek vprašalnikov in analize socialnih omrežij smo ugotavljali prepoznavnost in vključevanje v projekte kulturne dediščine v regiji. Raziskava se je nanašala na nivo zavedanja in vrednotenja lokalne nesnovne kulturne dediščine med lokalnim prebivalstvom in raznimi društvi. Prav tako smo raziskovali stopnjo angažiranosti in oblike vključevanja mlajših generacij v projekte in dejavnosti, povezane z lokalno tradicijo.

Kdaj: Od 22. novembra 2017 do 11. januarja 2018

Kdo: 

TRŽENJE IN TRAJNOST KULTURNIH PROJEKTOV V REGIJI

Lokalni kulturni izvajalci

Javni ali zasebni financerji v regiji

Peter Domevšček, Društvo Od ovce do izdelka

Martina Klanjšček, Lekarna Tolmin

Erika Kapitan, Fundacija Poti miru v Posočju

Mitja Gorenšček, Mahle Letrika Bovec

Mlekarna Planika, Muzej “Od planine do Planike”

Vesna Kozar, Posoški razvojni center

Tjaša Korbar, Bovška Unikatnica

Morana Polovič, Slovenska Turistična Organizacija

Minka Razpet, Turistično društvo Bovec

Barbara Podpečan Jesenšek, TZGP

Alenka Zgaga, Društvo Baška dediščina

Janko Humar, Zavod Turizem Dolina Soče

Damjana Fortunat Černilogar, Tolminski muzej

Hidria AET d.o.o.

Barbara Sosič, Slovenski etnografski muzej

Martina Berginc, KOVI Etvin Berginc s.p.

Peter Mlekuž, Turistično društvo Log pod Mangartom

Darijan Krpan, Fundacija Bit Planota

Marko Pretner, TNP - Dom Trenta

Marko Pretner, TNP - Dom Trenta

 

DRUŽBENO DOJEMANJE NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE V REGIJI

Predstavniki različnih lokalnih društev, združenj in lokalni prebivalci, ki se vključujejo v projekte in dejavnosti, povezane z lokalno (nesnovno) kulturno dediščino. Člani so običajno starejši, vendar dobro poznani v lokalni skupnosti. Večina jih deluje v povezavi s turizmom; nekateri od njih pa so podjetniki, obrtniki in proizvajalci lokalnih produktov.

 

2. Povzetek vprašalnikov, na katere so odgovarjali lokalni kulturni izvajalci

  • Izzivi oziroma težave pri anketiranju

Največji problem smo imeli z izborom primernih kulturnih izvajalcev, ki so vsaj malo seznanjeni s tematiko vprašalnika. Glede na to, da se vsi ukvarjajo s kulturo v lokalnem okolju, je večina bolje odgovarjala na vprašanja, ki zadevajo nesnovno kulturno dediščino, manj pa so bili seznanjeni s trženjskimi procesi in viri financiranja. Prav tako je potrebno poudariti, da je v Posočju relativno malo prebivalstva, predvsem pa ljudi, ki se aktivno vključujejo v (nesnovno) kulturno dediščino.

Da bi čim prej oziroma sploh dobili odgovore, smo morali veliko krat posredovati s telefonskimi klici ali prek osebnega stika. Poleg tega so bili decembru številni prazniki in počitnice, kar je še dodatno upočasnilo odzivnost. Nekateri akterji pa niti niso želeli odgovarjati na vprašanja, predvsem zaradi nepoznavanja določenih vsebin.

  • Povzetek vsebine vprašalnikov
    • Splošne informacije o lokalnih kulturnih izvajalcih

Izraz “lokalni kulturni izvajalci” opisuje združenja, deležnike, muzeje, inštitucije in posameznike, ki se ukvarjajo z lokalnim kulturnim dogajanjem in so (ne)posredno vključeni v razvoj lokalne kulture. Pripravljajo aktivnosti in organizirajo dogodke, ki so povezani z lokalno kulturno (in naravno) dediščino. Večinoma gre za neprofitna združenja in organizacije, ki temeljijo na prostovoljnem delu. S široko paleto dejavnosti dokazujejo, da je dediščina vse bolj zanimiva za sodobno družbo – tako za lokalno prebivalstvo kot tudi za turiste.

  • Tržnost

Po pregledu vprašalnikov smo ugotovili, da se jim zdi trženje aktivnosti in prireditev nujno potrebno. To velja predvsem za kulturne projekte in prireditve, ki se jih na ta način lažje približa mlajšim generacijam in širši publiki. Od tržnih dejavnosti pričakujejo večjo angažiranost ljudi v okolju za ukvarjanje s tovrstno dejavnostjo in boljše medgeneracijsko sodelovanje. Za promocijo večinoma uporabljajo socialna omrežja (Facebook), e-pošto, njihove spletne strani. Še vedno so aktualni tudi tiskani mediji za promocijo in komunikacijo. Združenja imajo večinoma zelo nizke proračune.

Kulturni projekti so vsebinsko povezani in vključeni v turistično ponudbo regije. Vsi vprašani so glede finančnih sredstev odgovorili, da jim je bistveno le, da so kulturni projekti finančno pokriti. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je obrtnikom zelo težko preživeti brez finančnih spodbud ali vsaj možnosti brezplačnega trženja, promocije, saj je količina in cena njihovih produktov večinoma prenizka glede na njihov strošek. S trženjem kulturnih projektov je tudi možnost za pridobivanje novih članov večja, prav tako pa tudi motivacija za mlade podjetnike, ki bi želeli na ta način razviti svojo podjetniško idejo.

  • Financiranje

Društva imajo zelo nizke, celo simbolične proračune. Na splošno s tem nimajo težav; vendar bi potrebovali dodatno finančno podporo predvsem za trženje. Prav tako bi potrebovali strokovno podporo pri prijavljanju projektov (finančni in časovni razpored, vsebina ...).

Glavna sredstva za financiranje v regiji so: donacije in sponzorstvo (ti viri so večinoma skromni); pridobivanje sredstev iz javnih razpisov Evropske Unije, Posoškega razvojnega centra in LAS Dolina Soče, ter občinskega proračuna in razpisov. Večinoma vsi kulturni izvajalci oziroma njihovi člani delujejo prostovoljno.

Največ problemov jim povzročajo birokratski postopki, ki zahtevajo preveč dodatnega znanja in časa za izpolnjevanje obrazcev, dokumentov. Potrebovali bi pomoč zunanjih strokovnjakov, ki so usposobljeni za izdelavo marketinške strategije; vendar to zahteva tudi dodatna sredstva.

Obrtniki in rokodelci predlagajo odpravo obveznih davkov in dajatev, ki dodatno znižujejo njihov že tako skromen dobiček, vsaj za izdelke, ki so izdelani pretežno ročno. Želijo, da bi se vloženo delo, material in stroški ne le povrnili, temveč tudi splačali s finančnega vidika. Vseeno pa bi se morali vsi dodatno izobraževati na področju razvoja in inovacij ter podjetništva, da bi bili njihovi produkti tudi hkrati privlačni, morda sodobni in predvsem uporabni za kupca. Z višjo tržno vrednostjo izdelkov pa bi lahko znova povzdignili vrednost domače obrti, znanja in običajev, ki jim je v zadnjem času grozilo izumrtje.

Običajno načrtujejo svoje dejavnosti eno ali dve leti vnaprej. Večina pa jih še ni slišala za izraz “crowdfunding” (kolektivno oz. množično financiranje).

  • Nesnovna kulturna dediščina

Vsem akterjem je pomembno, da se ohrani lokalna dediščina, da bi lokalno prebivalstvo v zadostni meri cenilo svojo tradicijo, saj je bistvenega pomena za vzpostavitev tako kulturne kot tudi krajinske identitete in lahko pomembno prispeva k razvoju regije. Vsi deležniki pa bi morali biti zavezani k sodelovanju med lokalnim prebivalstvom, združenji, javnimi ustanovami, financerji. S trženjskim pristopom bi lahko vzpostavili lokalno blagovno znamko, ki bi vključevala lokalne izdelke, dogodke, storitve,...).

V zadnjem času se na srečo lokalno prebivalstvo vedno bolj seznanja z lokalno dediščino. K temu najbolj prispevajo razni dogodki in delavnice na temo kulturnega in ekološkega turizma. V regiji je na splošno najbolj prepoznavna reja drobnice, kulinarične specialitete, deloma pa tudi ustvarjalci in obrti, ki se ukvarjajo z lokalnimi materiali (les, kamen, volna). Poleg proizvodnje sira, ki je izredno pomembna panoga v regiji, postaja tudi lokalna kulinarika vedno bolj pomembna za bolj raznoliko turistično ponudbo.

Žal se zelo pomemben del tradicije, ki vključuje znanja o naravi, uporabi in predelavi lesa ter tradicionalnih obrteh, povezanih z lesom, še vedno izgublja. Nezanimanje za delo z lesom med mlajšimi generacijami je povezano s pomanjkanjem ročnosti, pomanjkanjem specifičnega znanja in predvsem z večjimi finančnimi vložki.

Kulturni izvajalci in domačini se dobro zavedajo vrednosti svoje tradicije. S svojim delovanjem želijo prispevati k urejeni in tradicionalni podobi okoliških vasi, grajene dediščine, še posebej v Triglavskem narodnem parku. Žal tudi kulturna krajina izgublja na svoji prepoznavnosti, saj ta ni neposredno povezana s turistično ponudbo. Vsekakor pa ima velik (vizualni) vpliv na obiskovalce pri prepoznavnosti regije.

V prihodnosti bo potrebno raziskati, kako nesnovno dediščino predstaviti in približati lokalni javnosti, pa tudi obiskovalcem. Najuspešnejši primer ohranjene dediščine v regiji je trenutno tradicionalni proces izdelave sira v Posočju, ki je združen z industrijo in s tem tudi finančno upravičen. Utrjuje identiteto in prepoznavnost regije.

Več o projektu najdete v prponki in na spletni strani Občine Bovec

 

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!