Najprej sta zbrane pozdravila koordinatorka večera, ga. Tatjana Poplas, in predsednik OO SLS Brezovica, g. Primož Rihtar, ki sta se vsem povabljenim zahvalila za odziv, predvsem evropskemu poslancu, ter vsem ostalim za obisk na tem omizju.
Župan, g. Metod Ropret, je nagovoril zbrani z veseljem, ker smo se zbrali zaradi obetavne teme, o kateri zelo malo vemo, a bo v prihodnosti še močno vplivala na življenje vaščanov. Večina prebivalcev občine Brezovica se namreč še vedno ima za vaščane, kljub izredni bližini glavnega mesta. Na podeželju se soočamo s težavami in z njimi se bomo morali soočati tudi v prihodnosti, pri čemer upra, da bo prevladala zdrava pamet. Vesel je tudi, da sta podeželje in zdrava hrana postala pomembna tema tudi na evropski ravni.
Zbrane je nagovoril tudi predsedni kstranke SLS, g. Marjan Podobnik.
Kot kmetijski inženir in dolgoletni svetovalec na kmetijskem področju je povedal,da gre za konkretne korake v pravo smer. Če danes postavimo dobre temelje, bomo čez nekaj let želi bogate sadove. Poskrbeti moramo, da bo delo naših kmetovalcev cenjeno in da bo potrošnik lahko dobil kakovostno hrano iz domačega okolja po sprejemljivi ceni. Prihodnost namreč ni gotova in skupaj moramo poskrbeti, da bomo vedno imeli dostop do kvalitetne, doma pridelane hrane.
Osrednjo besedo je imel evropski poslanec, g. Franc Bogovič.
Zahvalil se je za povabilo in gostoljubje ter povedal, da demografi napovedujejo, da se bo do leta 2050 že kar 80% ljudi preselilo v mesta. DIgitalizacija bo zelo spremenila način našega življenja, zato je začel razmišljati, kako bi poskrbel, da podeželje ne bo spet zaostalo za razvojem. Želi si, da bi ohranili poseljenost podeželja. Evropa nekako stagnira, medtem ko drugod po svetu število prebivalstva hitro raste in ima vedno večje potrebe po hrani. Z večanjem prebivalstva pa se manjša tudi površina kmetijskih površin na prebivalca. Izzivi so tudi na področju vodnih virov, tehnike, itd. Vse manj ljudi se ukvarja s kmetijstvom. Le še 6 odstotkov jih je mlajših od 35 let. Ta trend bi radi obrnili in našli prostor za mlade v projektu Pametne vasi. Cilji projekta Pametne vasi so torej dvig kakovosti življenja, varovanje okolja, nove poslovne priložnosti, tehnološke rešitve, manjša uporaba pesticidov, pa tudi ohraniti mlade v kmetijstvu, razviti okolju prijazno kmetijstvo ter sobivati z globalnimi okolji. Ne gre za tekmo med mesti in podeželji, pač pa za njihovo sodelovanje. Ključnega pomena bodo strojni krožki, mobilne aplikacije, turizem, hrana brez posrednikov, mobilnost, decentralizirana energija, socialna pomoč in postavitev v ospredje tudi človeka, ne samo dobiček. Pri izvedbi projekta ima pomembno vlogo tudi Slovenija in ima s tem projektom lepo priložnost, da se izkaže v evropskem in svetovnem merilu.
Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, g. Janez Kastelic, je predstavil Krajinski park Ljubljansko barje, ki je mešanica podeželja in urbanega okolja zaradi vpliva Ljubljane. Je edinstveno območje, ki je bilo še pred nekaj stoletij močvirje, zdaj pa je polno kmetijskih površin. Pri razvoju barjanskega podeželja moramo upoštevati, da so ljudje večinoma zaposleni in manj navezani na zemljo ter jim je pri razvoju kmetijstva potrebno predstaviti in ponuditi neko dodano vrednost za ukvarjanje s kmetijstvom. Kmetijstvo skupajo razvijati v smeri zadrug, kooperativ in podobnih povezav, saj je na ta način lažje dosegati pozitivne rezultate. Največji problem pa ni pridelava in predelava, pač pa trženje. Več dela bo ptorebno vložiti v celostno podobo barja in v oblikovanje skupne znamke.
G. Marko Zevnik, direktor zavoda Sopotniki, je predstavil svoj zavod, ki ponuja brezplačne prevoze za starejše, predvsem starejše s podeželja, ki nimajo rednega dostopa do javnih prevoznih sredstev. Zagotavljanje prometne infrastrukture na podeželju je bistveno večji izziv, kot v mestih. Gre za večje razdalje, manj infrastrukture in manj ljudi. Storitev omogočajo s pomočjo lokalnih občin in centrov za socialno delo. Na ta način se da z relativno nizkimi stroški bistveno izbojšati kakovost življenja na podeželju.
Za konec je še enkrat dobil besedo in nekaj vprašanj še župan, g. Ropret. Med drugim je povedal, da se vrsta nalog, ki jih Občina ima, dotikajo tematik, ki smo jih obravnavali. Smo primerno okolje, da preizkusimo vse te novitete, je pa tudi mnenja, da imamo v Sloveniji tako lepo razvito podeželje, kot le malokje po svetu. Osnovna naloga lokalnih skupnosti je omogočiti pogoje, da smo vsi skupaj lahko uspešni. Najprej za vzgojo in šolstvo, potem za podjetništvo in prometne povezave. Velik je tudi pritisk Ljubljane z vse večjo poselitvijo in priseljevanjem ljudi. Tega se zaveda in zdi se mu, da na Občini relativno dobro balansirajo ta pojav z ohranjanjem značilnosti krajine, v kakršni se nahajamo. Ponosen je na to, da smo občina, ki nima blokov, čeprav je čisto ob Ljubljani in da ohranjamo konzervativen tip okolja s hišo, vrtom in ograjo. Po drugi strani pa ne more za preživetje in dobre pogoje kmetijstva poskrbeti samo Občina - veliko je odvisno tudi od države in širše svetovne ureditve (na primer nepravična distribucija kapitala, ki se bo sčasoma morala spremeniti).
Sledila je živahna razprava s številnimi vprašanji za povabljene goste, ki so z veseljem odgovarjali nanje. Izvedeli smo za kup novosti in idej ter se zamislili še nad številnimi novimi vprašanji, ki se porajajo prebivalcem občine. Z gotovostjo pa smo lahko odgovorili le nekaj: narejenega je bilo veliko, a dela nam zlepa ne bo zmanjkalo. Razvoj družbe prinaša vedno nove izzive, na srečo pa smo ljudje bitja, ki zmoremo najti tudi vedno nove rešitve.
9. novembra je občino Brezovica obiskal evropski poslanec g. Franc Bogovič, da bi predstavil projekt Evropske komisije Pametne vasi, katere je tudi pobudnik. Povabljeni in zainteresirana javnost so se zbrali v Modri dvorani na Brezovici, prisluhnili zanimivi predstavitvi, nato pa diskutirali o pomembnih vprašanjih in možnih rešitvah.Najprej sta zbrane pozdravila koordinatorka večera, ga. Tatjana Poplas, in predsednik OO SLS Brezovica, g. Primož Rihtar, ki sta se vsem povabljenim zahvalila za odziv, predvsem evropskemu poslancu, ter vsem ostalim za obisk na tem omizju. Župan, g. Metod Ropret, je nagovoril zbrane z veseljem, da so se zbrali zaradi obetavne teme, o kateri zelo malo vemo, a bo v prihodnosti še močno vplivala na življenje vaščanov. Večina prebivalcev občine Brezovica se namreč še vedno ima za vaščane, kljub izredni bližini glavnega mesta. Vesel je tudi, da sta podeželje in zdrava hrana postala pomembna tema tudi na evropski ravni. Zbrane je nagovoril tudi predsedni kstranke SLS, g. Marjan Podobnik, ki je kot kmetijski inženir in dolgoletni svetovalec na kmetijskem področju povedal,da gre za konkretne korake v pravo smer. Če danes postavimo dobre temelje, bomo čez nekaj let želi bogate sadove. Poskrbeti moramo, da bo delo naših kmetovalcev cenjeno in da bo potrošnik lahko dobil kakovostno hrano iz domačega okolja po sprejemljivi ceni. Prihodnost namreč ni gotova in skupaj moramo poskrbeti, da bomo vedno imeli dostop do kvalitetne, doma pridelane hrane.Osrednjo besedo je imel evropski poslanec, g. Franc Bogovič, ki se je zahvalil za povabilo ter povedal, da demografi napovedujejo, da se bo do leta 2050 kar 80% ljudi preselilo v mesta. DIgitalizacija bo zelo spremenila način našega življenja, zato je začel razmišljati, kako bi poskrbel, da podeželje ne bo spet zaostalo za razvojem. Evropa nekako stagnira, medtem ko drugod po svetu število prebivalstva hitro raste in ima vedno večje potrebe po hrani. Z večanjem prebivalstva pa se manjša tudi površina kmetijskih površin na prebivalca. Vse manj ljudi se ukvarja s kmetijstvom. Le še 6 odstotkov kmetovalcev je mlajših od 35 let. Cilji projekta Pametne vasi so dvig kakovosti življenja, varovanje okolja, nove poslovne priložnosti, tehnološke rešitve, manjša uporaba pesticidov, pa tudi ohraniti mlade v kmetijstvu, razviti okolju prijazno kmetijstvo ter sobivati z globalnimi okolji. Ne gre za tekmo med mesti in podeželji, pač pa za njihovo sodelovanje. Ključnega pomena bodo strojni krožki, mobilne aplikacije, turizem, hrana brez posrednikov, mobilnost, decentralizirana energija, socialna pomoč in postavitev v ospredje tudi človeka, ne samo dobiček. Pri izvedbi projekta ima pomembno vlogo tudi Slovenija, ki ima s tem projektom lepo priložnost, da se izkaže v evropskem in svetovnem merilu.Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, g. Janez Kastelic, je povedal, da je ljubljansko barje mešanica podeželja in urbanega okolja zaradi vpliva Ljubljane. Je edinstveno območje, ki je bilo še pred nekaj stoletij močvirje, zdaj pa je polno kmetijskih površin. Moramo upoštevati, da so ljudje večinoma zaposleni in manj navezani na zemljo ter jim je pri razvoju kmetijstva potrebno predstaviti in ponuditi neko dodano vrednost. Kmetijstvo skušajo razvijati v smeri zadrug, kooperativ in podobnih povezav, saj je na ta način lažje dosegati pozitivne rezultate. Največji problem pa ni pridelava in predelava, pač pa trženje. Več dela bo ptorebno vložiti v celostno podobo barja in v oblikovanje skupne znamke.G. Marko Zevnik, direktor zavoda Sopotniki, je predstavil svoj zavod, ki ponuja brezplačne prevoze za starejše, predvsem starejše s podeželja, ki nimajo rednega dostopa do javnih prevoznih sredstev. Zagotavljanje prometne infrastrukture na podeželju je bistveno večji izziv, kot v mestih. Gre za večje razdalje, manj infrastrukture in manj ljudi. Storitev omogočajo s pomočjo lokalnih občin in centrov za socialno delo. Na ta način se da z relativno nizkimi stroški bistveno izbojšati kakovost življenja na podeželju.Za konec je župan, g. Ropret povedal, da imamo v Sloveniji tako lepo razvito podeželje, kot le malokje po svetu. Osnovna naloga lokalnih skupnosti pa je omogočiti pogoje, da smo vsi skupaj lahko uspešni. Najprej za vzgojo in šolstvo, potem za podjetništvo in prometne povezave. Velik je tudi pritisk Ljubljane z vse večjo poselitvijo in priseljevanjem ljudi. Tega se zaveda in zdi se mu, da na Občini relativno dobro balansirajo ta pojav z ohranjanjem značilnosti krajine, v kakršni se nahajamo. Ponosen je na to, da smo občina, ki nima blokov, čeprav je čisto ob Ljubljani in da ohranjamo konzervativen tip okolja s hišo, vrtom in ograjo. Po drugi strani pa ne more za preživetje in dobre pogoje kmetijstva poskrbeti samo Občina - veliko je odvisno tudi od države in širše svetovne ureditve.
