Zapeljali smo se do Predmeje in jo kar počez, po »karti«  ubrali do Korenine, kjer smo se navezali na markirano pot. Od tu dalje smo hodili po pomrznjenem snegu v vse bolj mlečni svetlobi. Lepo počasi smo napredovali, vse bolj nam je nagajal še veter, ki je hladil ozračje. Opazovali smo pomrznjene veje dreves in grmičevja. Ko smo prispeli na vrh, se nismo nič veliko zadrževali na njem, na hitro smo se fotografirali in nadaljevali proti Iztokovi koči, kjer smo se pogreli s toplim čajem. Po krajšem počitku, smo sklenili, da bo za ta dan v takih vremenskih razmerah hoje po hribih dovolj, tako da smo jo ubrali do kombija in domov.

Bilo je lepo. Gore pozimi so drugačne, zahtevnejše. Gibanje zahteva več previdnosti. V dobri planinski družbi pa tudi to ni prevelik problem. »Slovenija planinari«

Marijan Božeglav