Prva prvenstvena tekma v rednem tekmovanju je bila v Podpeči odigrana 1. septembra 1963. V goste je prišla ekipa NK Elan iz Novega mesta, sodnik Jankovič pa je prišel iz Ljubljane. Trema prve tekme je bila prevelika in gostje so že po prvem polčasu vodili s 5:2. Vratarja Janez Pristavec in Ibro Samardžić sta bila nemočna. Čeprav sta bila vajena blatnega in razmočenega terena, nista uspela zaustaviti žog izkušenih gostov, ki so v drugem polčasu umirili igro in poskrbeli za brezskrben zaključek tekme. Končni rezultat tekme je bil 6:3 za Novomeščane. To tekmo je Podpeč odigrala v postavi Pristavec (Samardžić), Zalar, Brancelj, Svete J., Svete A., Peršin, Mihelčič, Jerina, Svete P., Makuc in Cimperman. Prvi prvenstveni gol za Podpečane je dosegel Pavle Svete, naslednja dva sta prispevala Janez Cimperman in Franko Jerina.  

Po razporedu je bila tudi tekma drugega kola odigrana v Podpeči. Ponovno v deževnem vremenu so se domačini pomerili z ekipo NK Jarše. Tekma se je odvijala podobno kot prva, saj so gostje že po prvem polčasu vodili s 3:1, v nadaljevanju je na vsaki strani padel še po en gol. Gola za Podpeč sta dosegla Jerina in Cimperman.  

V tretjem kolu so Podpečani prvič gostovali, in to v Medvodah. Po ustaljeni navadi so Podpečani po prvem polčasu visoko izgubljali kar s 4:0. V nadaljevanju sta, vsak s po enim golom, poraz ublažila Jerina in Novak. 

Sledili so še štirje visoki porazi in sicer v Podpeči proti Usnjarju z 1:13 (strelec gola P. Svete) in Slovanu B z 0:7, ter v gosteh na Rakeku z 1:10 (strelec gola Makuc) in na Dobu z 0:6.  

V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva so si Podpečani doma proti Enotnosti iz Jevnice prizadevali doseči prvo prvenstveno zmago, vendar so bolj izkušeni gostje uspeli proti koncu tekme rezultat izenačiti z golom iz kazenskega strela. Končni rezultat 3:3 so prislužili strelci golov za Podpeč Jerina, Detelić, s strelom skoraj s polovice igrišča, in Makuc. Podpečani so tako jesenski del sezone končali neuspešno zgolj z enim neodločenim rezultatom in samimi porazi ter razliko golov 12:54.  

Za spomladanski del sezone so se Podpečani očitno odločili bolje pripraviti, saj je evidentiranih nekaj prijateljskih tekem, med njimi mladinci NK Ljubljana - Podpeč 3:3, Olimpija B - Podpeč 6:0 in Usnjar - Podpeč 2:2.  

Izpostaviti pa je treba problem velikega pomanjkanja podatkov. Vestni zapisovalec tekem vratar Janez Pristavec je prenehal igrati in s tem tudi prenehal voditi dnevnik tekem, pisnih virov iz teh časov pa na Nogometni zvezi Ljubljana ni ohranjenih. 

Iz teh nepopolnih virov je moč povzeti le nekaj skromnih  podatkov. V Podpeči so domačini premagali ekipo NK Medvode s 4:2. Strelci golov na tekmi, na kateri so Podpečani verjetno edinokrat zmagali, niso zabeleženi. Na Vrhniki je bil Usnjar boljši s 6:1, v Podpeči pa je ekipa NK Rakek slavila s 5:1. Ni zabeleženo, kdo je bil strelec gola, doseženega iz enajstmetrovke. 

Kako se je končalo prvenstvo, ne vemo. Prav tako ne vemo, ali se je Podpečanom uspelo odlepiti z zadnjega mesta, čeprav je to malo verjetno, ker je bila predzadnje uvrščena ekipa iz Jevnice že po prvem delu prvenstva boljša za dva neodločena rezultata. Glavni razlog za neuspeh leži prav gotovo v dejstvu, da v klubu niso imeli nogometnega trenerja. Brez trenerja, ki bi strokovno vodil treninge in tekme, očitno že tedaj ni bilo možnosti za uspešno ligaško tekmovanje.   

Kdo vse je nastopal za NK Podpeč v tem ligaškem tekmovanju iz opisanih razlogov ni popolnoma poznano, bili pa so to vsaj vratarja Janez Pristavec in Ibro Samardžić ter igralci v polju Anton Zalar, Jože Brancelj, Jože Svete, Alojz Svete, Jože Peršin, Marjan Mihelčič, Franko Jerina, Pavle Svete, Franc Makuc, Janez Cimperman, Miro Japelj, Dori Novak, Janez Lenaršič, Franc Suhadolnik, Anton Svete, Ivo Detelić, Viktor Fridl in Ivan Verbič. 

Sezona 1963/1964 je bila edina, v kateri je ta generacija nogometašev NK Podpeč nastopala v rednem tekmovanju. Tudi prijateljskih tekem praktično niso igrali več. Edino Franko Jerina in Franc Makuc sta nadaljevala nogometno kariero. Prestopila sta namreč k Usnjarju iz Vrhnike. Šele čez osem let se je naslednja generacija odločila, da se preizkusi v ligaškem tekmovanju.  

Ivan Zalar