OBČINA BREZOVICA
SESTAVLJENI INDEKS ISSO 2018: 4. MESTO
Brezovica uživa glede na merljive kazalnike izjemno močan razvojni položaj: le še tri občine v Sloveniji imajo višjo vrednost sestavljenega indeksa ISSO. To so Ljubljana, Komenda in Trzin. Med osmimi področji, ki jih vključuje analiza ISSO, Brezovica najbolj izstopa na področju proračunske učinkovitosti. Po tem kriteriju, ki vključuje varčnost občine, investicijsko aktivnost in zmožnost, da občina pridobiva prihodke, je Brezovica na prvem mestu med vsemi 211 občinami*, ki jih analiza ISSO vključuje. Občina je močno nadpovprečna še na dveh področjih: po izobrazbenih (14. mesto) in demografskih kazalnikih (24. mesto). Močno nadpovprečna je podjetniška dinamika kraja (30. mesto), nadpovprečen položaj je tudi na trgu dela in na področju okolja. Glede na merila življenjskega standarda je občina uvrščena v zlato sredino. Le na področju socialne kohezije je uvrstitev šibkejša (171. mesto). Razvojne izzive razkrije šele podrobnejši pogled na kazalnike. Ta pogled z vsemi podatki in izmerjenim »razvojnim prepadom« med vrednostmi za občino in merili odličnosti v slovenskih razmerah, lahko dobite v celotni analizi ISSO 2018. Letošnja analiza vključuje tudi poseben dodatek pred volitvami: indeks preboja, ki se osredotoča na merljive spremembe v času zadnjega mandata na nekaterih ključnih področjih razvoja.
*Ker številni kazalniki zahtevajo podatke za pet let, občine Ankaran analiza ISSO še ne zajema.
PET IZSTOPAJOČIH UVRSTITEV
DEMOGRAFIJA
Selitveni prirast: 6. mesto
Brezovica sodi med občine, kamor se ljudje najbolj priseljujejo. Selitveni prirast: torej razlika med
priseljenimi v občino in odseljenimi iz nje – med leti 2012 in 2016 znaša 10,6 priseljenih na 1.000
prebivalcev. Samo na račun priseljevanja se je torej prebivalstvo Brezovice v petih letih povečalo
za dober odstotek.
PRORAČUN IN UČINKOVITOST
Indeks finančne samostojnosti občine: 2. mesto
Le še ena občina v Sloveniji je finančno bolj samostojna od Brezovice. Indeks finančne samostojnosti kaže razmerje med prihodki, ki jih je občina zmožna ustvariti, in tekočo porabo občine. Pri prihodkih upoštevamo dejansko pobrano dohodnino in tako nevtraliziramo delovanje državnega mehanizma za prerazporejanje sredstev iz bolj razvitih v manj razvite občine. Visoka vrednost indeksa pomeni, da gre za slovenske razmere za zelo bogato občino, iz katere se odliva veliko sredstev v druge kraje.
Neto tekoči odhodki: 3. mesto
Neto tekoči odhodki (torej tekoči odhodki brez rezerv in plačila obresti) preračunani na število
prebivalcev so eno od meril, s katerimi skušamo oceniti varčnost delovanja občine. 165 evrov
na prebivalca na Brezovici je polovica povprečne vrednosti za slovenske občine in ena najnižjih
vrednosti sploh.
GOSPODARSTVO
Rast števila podjetij: 11. mesto
Rast števila podjetij sodi med kazalnike, s katerimi običajno ocenjujemo podjetniško klimo in
dinamiko v nekem okolju. Kazalnik vključuje tako dinamiko nastajanja novih podjetij kot tudi
stopnjo njihovega preživetja. Na Brezovici se je število gospodarskih družb na 1.000 prebivalcev
med leti 2013 in 2017 povečalo za 6,11. Povprečje za slovenske občine je 1,89.
IZOBRAZBA
Delež novih doktorjev in magistrov znanosti: 6. mesto
Kazalnik meri število novih doktorjev in magistrov znanosti v petih letih in preračunano na 1.000
prebivalcev. Povprečje za slovenske občine je 2,78. Na Brezovici je vrednost kazalnika še enkrat
višja: v petih letih se je na 1.000 prebivalcev število doktorjev in magistrov v kraju povečalo za
5,34. Tudi ostali kazalniki kažejo izjemno visoko izobrazbeno strukturo prebivalcev.
Več si lahko preberete v priloženi datoteki.
