Novembra smo imeli četrti knjižni večer. S katehetinjo, gospo Marjano Korošec smo izbrali knjigo Zmaj ali kraljična. Zelo pa smo se razveselile tudi gostje, avtorjeve žene Brigite, saj brez nje ta knjiga ne bi nastala. Partnerstvo nam da priložnost za napredek in osvojitev nečesa novega ter nas nadgrajuje. Pridobimo si drugo mnenje in nove dobre lastnosti, ki jih sami nimamo. Skozi odnos spoznavamo samega sebe. V njem ne bi napredovali, če problemov ne bi imeli, saj so le-ti motor razvoja. Konflikti so osnovna kvalifikacija in so zaželeni. Brez njih ne bi bilo prihodnosti, sprememb, ne bi se žrtvovali, vlagali energije in se kako drugače trudili, da bi dosegli razumevanje. Našo osebnost sestavljajo signali, ki smo jih prejeli kot otroci.
V parih, ki ne živijo globoke zakonske povezanosti, vlada tekmovalnost. Ženska je najprej zmaj, ki se kasneje prelevi v kraljično, vendar le ob ustreznem vitezu ali obratno. Iztok Jarc meni, da žene zelo rade izkažemo spoštovanje do svojih moških, ni nam težko, če moški sami priznajo, da ga potrebujejo. Moške usodno prizadene, če komunikacija ne poteka na nivoju spoštovanja in občudovanja, sami težko to prenesejo. Žene pa ne moremo vedno misliti na spoštovanje, ker smo podvržene čustvom, ki nas v različnih obdobjih preplavljajo. Tako se morajo moški sami odločiti, ali bodo prizadeti ali ne! Pravi junak se bo spopadel z zmajem, ki sika vanj dvome in nespoštovanje, preživel napade in se odpravil po princesko. Iztok pravi, da je to najbolj adrenalinska preizkušnja, ki jo je kdajkoli doživel. Fantje so v svoji razburkani mladosti prepolni nevarnih doživetij in se pripravljajo le na to, da bodo srečali princeso. To jim predstavlja največjo avanturo vseh časov. Moški so cepljeni s ponosom in zase misijo, da so dobri in nimajo problemov, saj jih je tudi nečastno imeti, zato jih ignorirajo. V odnosu, menijo, je gotovo ona kriva vsega. Trudijo se, opravljajo svoje delo, žene pa se obnašamo nerazumljivo.
Naučiti se je treba, da ženske doživljamo stvari in o njih govorimo, moški pa doživljajo stvari in o njih ne govorijo, jih samo doživljajo. Če preveč resno kaj doživijo, so lahko užaljeni in prizadeti, zgodi se, da se čutijo napadene in želijo obračunati ali pa enostavno odidejo. Njihova samozavest se lahko zlomi in zato potrebujejo tolažbo, spodbudo, da se čutijo pomembni in se lahko borijo dalje. Moškemu naložimo delo, ki ga bo lahko opravil in požel sadove. Če so moški junaki v ženskih očeh, bodo premaknili tudi goro. Dober partner se ne samo dobi, temveč tudi naredi. Moški občudujejo divjost v ženskih srcih, da žene uresničujemo svoj klic, ki ga nosimo v sebi. Poseben dragulj, ki ga nosi žena, pripada samo njenemu moškemu in ga ni mogoče prejeti drugje. Ženi je treba dati na znanje, da je zapeljiva, lepa, prijetna, da se moški dobro počuti v njeni družbi, da zna dobro postreči, potem zažari kot sonce v zenitu.
Zakaj kraljevič ubije princeso namesto zmaja? Med ženo in možem je prepad drugačnosti in vse, kar je drugačno, nas ogrozi in nam je neznano. Ilustratorka na naslovnici knjige je to upodobila. Mož se raje druži z zmajem, sebi enakim, ob katerem se počuti varnega, čeprav v vsakdanjem boju. Ob samozavedanju pri obravnavi tem v knjigi je lahko On kot svetilnik sredi razburkanega morja njenih čustev. Med njima se tako rodita enotnost in avtoriteta, kot je bilo mišljeno v raju.
Zlatka Peklaj za društvo Lep je dan
