Ob kulturnem prazniku o Pavletu Kozjeku

Polhov Gradec, 7. februar – Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu dramsko društvo Neptun pripravilo prireditev ob deseti obletnici smrti alpinista Pavla Kozjeka.

V brezskrbna otroška leta Kobilcovega Pavla oz. Pavla Kozjeka so zbrane na kulturnem dogodku popeljali najmlajši člani Dramskega društva Neptun. Ti so zelo sproščeno, predvsem pa zabavno odigrali nekaj prizorov iz njegovega otroštva – kakšno je bilo življenje nekdaj na vasi pod Grmado, s čim so se igrali otroci, kako so se učili seštevanja in odštevanja gamsov, plezati po škarpah in vrvi ter kako sta se odzvala mama in oče, ko je Pavle odšel v Ljubljano na alpinistični tečaj. Ti so se kot zgodbe in utrinki zvrstili med prireditvijo.

V drugem delu so organizatorji s slikami in besedami zbranim predstavili Pavlovo alpinistično pot, ki jo je uredil in predstavil Peter Mikša, doktor zgodovinskih znanosti s področja alpinizma. Dejal je, da je bil Pavle Kozjek kot alpinist velik v slovenskem in svetovnem merilu. Njegova športna pot se je začela v domačih polhograjskih stenah, alpinistična pa v 80. letih, torej je izšel iz ene najmočnejših in neponovljivih generacij slovenskih alpinistov. Imel je odlične psihofizične sposobnosti, sledil je naprednim trendom v alpinizmu, obvladal je prosto in tehnično plezanje in bil v vrhu pri solo plezanju. Opravil je več kot 1200 vzponov, od tega 110 prvenstvenih v Himalaji, Andih, Patagoniji, zahodnih Alpah, Dolomitih in v drugih slovenskih stenah. Preplezal je pet osemtisočakov in se brez dodatnega kisika povzpel na najvišji vrh sveta Everest, kar je še danes slovenski fenomen. Je prejemnik zlatega cepina. Pavle pa ni bil le odličen alpinist, pač pa tudi pisec, kolumnist in predavatelj, celo filmski igralec. Njegova pot se je končala mnogo prezgodaj, pri padcu z opasti visoko v pakistanskem hribovju. Ob sliki slovenske zastave na najvišjem vrhu sveta, kamor jo je ponesel Pavle Kozjek, je ob tokratnem dogodku zazvenela slovenska himna, posvečena vsem slovenskim alpinistom.

Eden vodilnih slovenskih alpinistov, ki je preživel mnogo izjemnih alpinističnih zgodb, saj je opravil preko 1000 vzponov, 34 prvenstvenih, in bil osrednjih himalajskih odprav – Tone Škarja je bil gost kulturne prireditve v zadnjem delu. Človek, ki se je podpisal pod mnoge članke in knjižna dela o alpinizmu, je bil tokrat izzvan k razmišljanju o vlogi in pomenu slovenskega alpinizma. Ker je sam vodil eno logistično najzahtevnejših odprav leta 1979, je z zbranimi delil spomine. Tone Škarja je o Pavlu Kozjeku dejal, da je bil izredno neproblematičen človek, zmogljiv in racionalen, izreden solist in hkrati zaželen v odpravi. Po njegovem mnenju je bil zaradi sposobnosti in lastnosti dobro poznan in priljubljen tako med klasičnimi kot modernimi alpinisti. Nanj ga veže tudi nekaj zanimivih anekdot s skupnih odprav: tisto o ribarjenju svetih rib je delil s polno dvorano slušateljev v Polhovem Gradcu, ki so si na predvečer slovenskega kulturnega praznika vzeli nekaj časa za kulturo in izredne dosežke velikega Polhograjca Pavla Kozjeka.