Cerkev, ki leži na vrhu Vrzdenca, ima posebno kulturno in zgodovinsko vrednost. Po obnovi zunanjih poslikav pred leti (danes obiskovalce pozdravi sv. Krištof), je bila zdaj na vrsti notranja poslikava. Ta se prav tako ponaša z lastnostjo, da je ena najbolj dragocenih poslikav iz srednjeveškega obdobja na slovenskih tleh.
Vodja restavratorske ekipe magistra Anita Kavčič Klančar je po končanih delih predstavila potek restavriranja, pri katerem so se soočali z zelo zahtevnimi pogoji dela in dolgotrajnim postopkom izsuševanja ter utrjevanja podlage in retuše. Dela so potekala od junija do decembra. V tem času so umaknili glavni oltar, ki je bil prav tako deležen restavriranja in še čaka, da se vrne v cerkev.
"Cerkev je umetnostno, zgodovinsko in tudi konservatorsko zelo pomembna, saj se je na njenih poslikavah v zgodovini od začetka pa do danes ves čas delalo. Včasih so naredili tudi kaj, kar ni najbolje vplivalo na poslikave in med takšne posege sodi tudi restavratorsko delo Mateja Sternena, ki je svoje delo opravil v duhu impresionizma. Torej zelo na hitro, kar se od daleč niti ni opazilo, saj je bil mojster impresionistične tehnike. A danes želimo poslikave čim bolj približati izvirniku, torej delu mojstra Leonarda, kar pa pomeni izredno natančno risanje s čopičem in dolgotrajno delo. S sodelavci smo kar dve meseca delali v pol klečečem in ležečem položaju kar je izredno naporno," je ob predstavitvi opravljenega dela povedala Anita Kavčič Klančar. Eno od velikih vprašanj je bilo prav to, kaj narediti s Sternenovimi poslikavami, saj niso vedeli, kaj je spodaj. Posegati so morali celo po naravoslovnih raziskavah pigmentov, da so se lahko pravilno odločili, kako v nekem trenutku nadaljevati s poslikavo, saj je cerkev živa, torej je v uporabi za darovanje svetih maš in ni muzej.
"Cerkev je umetnostno, zgodovinsko in tudi konservatorsko zelo pomembna, saj se je na njenih poslikavah v zgodovini od začetka pa do danes ves čas delalo. Včasih so naredili tudi kaj, kar ni najbolje vplivalo na poslikave in med takšne posege sodi tudi restavratorsko delo Mateja Sternena, ki je svoje delo opravil v duhu impresionizma. Torej zelo na hitro, kar se od daleč niti ni opazilo, saj je bil mojster impresionistične tehnike. A danes želimo poslikave čim bolj približati izvirniku, torej delu mojstra Leonarda, kar pa pomeni izredno natančno risanje s čopičem in dolgotrajno delo. S sodelavci smo kar dve meseca delali v pol klečečem in ležečem položaju kar je izredno naporno," je ob predstavitvi opravljenega dela povedala Anita Kavčič Klančar. Eno od velikih vprašanj je bilo prav to, kaj narediti s Sternenovimi poslikavami, saj niso vedeli, kaj je spodaj. Posegati so morali celo po naravoslovnih raziskavah pigmentov, da so se lahko pravilno odločili, kako v nekem trenutku nadaljevati s poslikavo, saj je cerkev živa, torej je v uporabi za darovanje svetih maš in ni muzej.
Cerkev je zdaj tudi v notranjosti urejena tako, da se bodo poslikave, ki imajo neprecenljivo vrednost, ohranile za naslednje rodove. Vabljeni k ogledu restavriranih poslikav, ob katerih boste zlahka začutili utrip tistega časa, v katerem so nastale.
Besedilo in fotografije: Peter Kavčič
