Bančna uslužbenka sem bila štirideset let in sem pravkar zamenjala delodajalca, saj sem dober mesec upokojena in zdaj se v dopoldanskem času posvečam predvsem vnučku. Živim na Lesnem Brdu, kjer sta mi v veselje in sprostitev obdelovanje domačega vrta in skrb za cvetje okrog hiše. Veseli me spoznavanje različnih dežel in kultur, zato se po možnosti enkrat letno udeležim kakšnega potovanja. Če bi mi dopuščal čas, bi več brala, večkrat šla v naravo, na telovadbo, k zeliščarjem, se udeležila kakšnega tečaja, klekljala bi, večkrat obiskala prijatelje in sorodnike. Sem tudi član občinskega sveta občine Horjul. V Prosvetnem društvu Horjul sem aktivna že več kot 30 let. Najprej sem bila članica mešanega pevskega zbora, potem sem poleg petja hčerki po svojih močeh pomagala pri mažoretni skupini z organizacijo, skrbjo za obleke, prireditvami, scenami, prevozi in drugim potrebnim za delovanje skupine. Po 10 letih, ko je hči predala vadbo sedaj že izkušenim dekletom, tudi koordiniram skupine, vaditeljice, spodbujam delovanje skupine ter sem aktivna v upravnem odboru prosvetnega društva in Mažoretni in twirling zvezi Slovenije.
Kako daleč nazaj segajo začetki twirling in mažoretnih skupin v Horjulu?
V času Argonavtskih dni leta 1998 je pokojna Mimi Sečnik na Vrhniki videla mažoretno skupino iz Logatca. Kar takoj je pocukala za rokav njihovo vodjo Vero Tratnik in sta se dogovorili za sodelovanje. Tudi takratna predsednica Prosvetnega društva Horjul Iva Prebil se je strinjala in tako je Mimi do jeseni poiskala prvih 17 deklic. Po dveh mesecih so se članice novoustanovljene skupine že pokazale na novoletni prireditvi. Želeli smo vzgojiti lastne kadre za učenje mažoret, zato se je po novem letu skupini priključila moja hči Janja, ki je bila od ostalih članic nekaj let starejša. Nato je enkrat tedensko imela trening ga. Vera iz Logatca, drugič pa Janja. Ker pa Janja še ni bila polnoletna, sem bila vedno prisotna na njenih treningih. Poleg treningov smo organizirali tudi delavnice izdelave suhega cvetja, butaric, poslikave vaz, glinenih lončkov itd. za scene za prireditve. To je bil torej moj začetek dela z mažoretno skupino v Horjulu. Hči se je udeleževala raznih izobraževanj, kjer pa sem bila v glavnem prisotna kot njen prevoznik ali predstavnik skupine. Tako sem se spotoma seznanjala z osebami, ki so bile dejavne na tem področju, in raznimi veščinami in pravili in potem sem tudi opravila osnovni sodniški izpit pri Mažoretni in twirling zvezi Slovenije.
Kaj je potrebno, da otrok začne s temi dejavnostmi v vaših skupinah, od katere starosti dalje se lahko vključijo in kje potekajo vaje?
Mažorete in twirling sta dejavnosti, ki združujeta spretnosti s palico, gimnastiko, osnove baleta in ples. V mažoretni dejavnosti so samo deklice. Najpogosteje nastopajo na kulturnih prireditvah v spremstvu godbe. V twirling pa se vpisujejo poleg deklic tudi dečki. Moški tvirlerji so v svetovnem merilu, predvsem na Japonskem, zelo dobri in jih je veselje gledati. Tudi v Sloveniji poleg dobrih twirleric že imamo enega uspešnega twirlerja, to je Tim Udovič iz Cerknice. Priporočljiva starost za začetek vadbe je vsaj 5 let, saj je potrebno, da je otrok sposoben nekaj koncentracije in lahko sledi vaditelju. Dobro je, če ima otrok smisel za ritem, če je spreten, če dobro pomni in je navajen na red. S pridno vadbo pa se da marsikaj pridobiti. Pomembno je, da je obiskovanje treningov redno, saj ima otrok mesto v skupini in če izostane, potem na naslednjem treningu cela skupina ponavlja prejšnjo vsebino, da lahko tisti, ki je izostal, osvoji zamujen trening. Učimo se tudi medsebojnega spoštovanja, spoštovanja starejših ter drugih vrednot. Izdelali smo kodeks obnašanja, ki je v pomoč vaditeljem za vzpostavljanje reda. Treningi potekajo v Športni dvorani Horjul in kdaj tudi v prosvetnem domu. Predvsem starejši, ko trenirajo za višje nivoje, potrebujejo več prostora in dovolj visok strop športne dvorane.
Kakšni so vaši dosežki v twirlingu, kako bi jih opisali in katere bi izpostavili?
Leta 2014 so se članice skupine A udeležile tekmovanja za evropski pokal v Wursburgu v Nemčiji in dosegle 11. mesto, v kategoriji solo B pa je Valentina Buh dosegla 10. mesto. V lepem spominu nam bo ostala tudi lanskoletna udeležba velike skupine starejših deklet v kategoriji artistic group na svetovnem pokalu v Poreču, kjer so v svetovni konkurenci dosegle odlično 14. mesto. Tekmovati na tako visoki ravni je bilo za vse neverjetno doživetje in dekleta bodo vedno hvaležna vsakemu, ki jim je to pomagal uresničiti. V klasični mažoretni dejavnosti pa smo se udeležili evropskih prvenstev leta 2004 v Jastrebarskem, leta 2006 v Vicenzi v Italiji, leta 2007 v Ulcinju v Črni gori, leta 2009 v mestu Fouras v Franciji na obali Atlantika, od koder smo prinesli eno zlato medaljo in srebrno za par. Nato smo šli leta 2010 v Široki Brijeg v Bosni in pozneje še v Zagreb. Na kar nekaj mednarodnih tekem smo se na državnem prvenstvu še uvrstili, pa se jih nismo udeležili zaradi oddaljenosti in prevelikih stroškov. Nekaterih tekmovanj junija pa se ne udeležujemo, ker se takrat zaključujejo šolske ocene in želimo, da je tudi šolski uspeh članic dober.
Kako se je ta zvrst razvijala, kakšne so bile zahteve nekoč in danes?
Začetki so bili zelo težki. Odvisni smo bili od tega, če ti je bil kdo kaj pripravljen pokazati. Na področju plesa smo se izobraževali na seminarjih, ki jih je razpisoval javni sklad za kulturne dejavnosti. Za informacije o twirlingu je Davorin Sečnik iz Horjula navezal stik s Sandy Weimers, predsednico svetovne tvirling zveze, ki je prišla nato praktično pokazat ameriški sistem učenja tvirlinga. V nastope smo počasi vključevali vedno več plesnih in tvirling elementov. Tekmovanja so se začela ločevati na klasično mažoretno dejavnost in twirling. Danes delamo v twirlingu po kategorijah in nivojih, ki veljajo v svetovni zvezi. Nekatere članice in člani Mažoretne in twirlig zveze Slovenije že redno dosegajo vrhunske rezultate. Imamo tudi slovenske mednarodne sodnice. Znanje je danes lažje dosegljivo, za dobre rezultate pa je potrebno skoraj profesionalno ukvarjanje z dejavnostjo.
Kako je z nastopi, kje nastopate, kje tekmujete?
Nastopamo v domačem kraju in okolici na raznih slovesnostih, gasilskih paradah, športnih dogodkih, koncertih in podobno. Na vabila se rade odzovemo, če le takrat ni preveč šolskih obveznosti. Vsako leto se članice MTS udeležijo odprtega DP Mažoretne in twirling zveze Slovenije in dosegajo za tako majhen kraj, kot je Horjul, odlične rezultate. Tako se uvrstimo tudi na mednarodna tekmovanja.
Koliko članic šteje društvo, od kod vse prihajajo?
Trenutno je 35 aktivnih članic, nekaj je trenerk, ki ne tekmujejo več, ostali člani pa pomagamo pri organizaciji in izvedbi dogodkov ter zagotavljanju pogojev za treniranje. Članice prihajajo v glavnem iz horjulske občine, dve iz Šentjošta, ena iz Sinje Gorice, ena iz Ljubljane.
Kje vidite prihodnost twirlinga in mažoretnih skupin?
Rada bi videla, da bi twirling in mažoretna dejavnost postala bolj prepoznavna in bi se cenil trud, ki je vložen v posamezne nastope. Da uživamo ob nastopu skupine in posameznika, je ponavadi za tem ogromno posameznikovega truda, treningov, odrekanj in organizacije. Je pa lepota v tem, da je tako kot pri plesu še ogromno odkrivanja in razvijanja. Twirlerji premikajo meje mogočega in estetskega. V Sloveniji je razvoj twirlinga v porastu. Cilj twirlerjev je, da twirling postane olimpijski šport. Tudi pri mažoretni dejavnosti je še ogromno izzivov. Narediti se da izjemno atraktivne koreografije, postavitve in kombinacije tudi z godbo. Zanimivo bi bilo, če bi bil kdo v Horjulu pripravljen organizirati godbo, saj imamo veliko glasbenikov. Sodelovanje godbe in mažoret bi lahko bila velika in zanimiva zgodba tudi za Horjul. Naj za konec še dodam, da bomo v prihodnjem letu marca praznovali 20-letnico dela Mažoretne in twirling skupine Horjul.
Besedilo in foto: Peter Kavčič
