Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, ki ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, ki ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlakuže stoje koče, ki jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, takim hišam pravijo graščine. Vasi je ime Butale.

Butalci so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci – kaj mislite! – in ne pamet: takšni so.

In so v teku let Butale pretesne postale za vse Butalce in je bil mlajši rod korajžen in je šel pogledat po svetu in so se nekateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je prišlo celo do morja in so si tam postavili ognjišča.

Ostali pa so, kar so bili, Butalci.

Najlepše se zahvaljujemo režiserki Ani Facchini, ki nas je popeljala skozi Butale.

Hvala vsem, ki ste nas prišli pogledat. Hvala Občini Kanal ob Soči in KD »Svoboda« Deskle ter vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri ustvarjanju.