Letos novembra obeležuje Kanal 150. letnico ustanovitve narodne čitalnice – najpomembnejšega društva na območju današnje občine Kanal ob Soči v obdobju Avstro-Ogrske, ki je pomembno vplivalo na narodnostni, kulturni in izobraževalni razvoj kraja in okolice.
Prvo pobudo za ustanovitev narodne čitalnice v Kanalu je dal odvetnik in kasnejši politik dr. Josip Tonkli, ki se je v kraj preselil v začetku leta 1866. Ob njegovem prihodu v Kanal je dopisnik časopisa Novice zapisal: »Nadejamo se, da bo vrli gosp. dr. Tonkli izbudil narodno življenje pri nas.« Tonkli si je spomladi 1866 zadal spremeniti nemški „Leseverein“ (bralno društvo) v slovensko društvo, a pri tem ni bil uspešen, za njegov predlog je glasovalo le sedem od dvajsetih članov. V odzivu na neuspeh so v Novicah zapisali: »Druzega zdaj ne ostaja, kakor samostojno čitalnico napraviti; a malo upanja je, ker manjka trdne volje, toliko potrebne edinosti in pa – materialnih pripomočkov.«
Na nov poskus ni bilo potrebno dolgo čakati, saj so zavedni Kanalci že 14. oktobra 1867 poslali pravila za ustanovitev slovenske čitalnice cesarskemu namestništvu v Trst. Pod pravili so se podpisali Jože Križnič, Miroslav Segalla, Jože Terčič in Jožef Gorjup. Namestništvo je pravila potrdilo 7. novembra 1867. Z delovanjem je društvo pričelo takoj, za prvega predsednika je bil izvoljen kanalski kaplan Janez Wolf. Javna predstavitev je potekala 1. januarja 1868, predsednik je podal slavnostni govor, sledil je nastop pevskega zbora in skupni obed. To so bili začetki skoraj šestdesetletnega bolj ali manj uspešnega delovanja društva, ki ga je vmes prekinila le 1. svetovna vojna. Vanj so se množično vključili številni domačini, del članstva pa je izhajal tudi iz drugih predelov dežele Goriške in Gradiške. Po 1. svetovni vojni je društvo hitro obnovilo delovanje, a je bilo to kratkotrajno, saj je avgusta 1927 poveljnik kanalskih karabinjerjev izročil predsedniku odlok o razpustitvi društva in zapečatil društvene prostore.
Tekom desetletij je čitalnica organizirala številne kulturne dogodke, ki so odmevali po celotni Goriški. Pustila je pomemben pečat in pripomogla k prepoznavnosti Kanala. Njeni glavni cilji so bili narodna prebuja, kulturni napredek, izobraževanje in združevanje. Čitalnica je bila odskočna deska za številne domačine, ki so se uspeli pomembno uveljaviti v slovenskem kulturnem in umetniškem prostoru. Med najpomembnejše lahko štejemo Josipa Kocijančiča, brate Antona, Avgusta Armina in Janka Lebana, Mihaela Zego in Marija Kogoja. Danes tradicijo narodne čitalnice nadaljuje Prosvetno društvo Soča, ustanovljeno po 2. svetovni vojni.
Viri in literatura:
- Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, PANG 1042, Čitalnica v Kanalu;
- Novice, 17. 1. 1866, št. 3, str. 25;
- Novice, 18. 4. 1866, št. 16, str. 130;
- Novice, 11. 1. 1868, št. 2, str. 14;
- Ob stoletnici kanalske čitalnice in ob odkritju spomenika Mariju Kogoju (ur. Pavel Medvešček). Kanal : Prosvetno društvo "Soča", 1967;
- Devetak, Robert: Narodna čitalnica v Kanalu (1867–1927). Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 9 (ur. Petra Kolenc). Nova Gorica : Raziskovalna postaja ZRC SAZU, 2012, str. 30–40.
Pisatelj in pesnik Janko Leban, rojen v Kanalu, je narodni čitalnici leta 1902 posvetil pesem:
Svojim rojakom
Ob slavitvi 35. letnice kanalske „Čitalnice“ dne 7. septembra 1902
Pozdrav, rojaki, družba mila,
ki dne obhajaš mi spomin,
ko vzbujati jel iz mrtvila
med vami se je Slave sin!
Bil mrak je... a priplula zora
je narodnosti na obzor...
„Kanalec tudi vstati mora“!
Zvenel je glas iz dolov, z gor!
Od tega je minila doba
let dolgih trideset in pet,
življenje je vstalo iz groba:
Čitalnica je vzniknila v svet!
In vstajati iz naše srede
odlični jeli so možje,
goječ umetnosti in vede,
vedreč vam um, mečeč srce!
Mnog velemož tak že v grobu spava,
ki milo objokujem ga,
a mnog živi, cvete mu slava,
ponosen občudujem ga!
Zaveden rod pri Vas zdaj biva
o njem po svetu sloves gre,
in pesem ori pomenljiva:
„Da smo Kanalci“, svet naj ve!
Zato zveni naj danes čača,
rojak pozdravljam brate vas:
„Čitalnica“ živi naj vaša,
srečnejši še priklij ji čas.
