O Folklorni skupini Kal nad Kanalom je bilo že kar precej napisanega v medijih, skupina je dobro prepoznavna tudi že izven lokalnega okolja, njena posebnost pa je predvsem močna integriteta.
»Prej kot slej se nam korak zaustavi na križpotju. Radi bi videli čim dlje naprej po poti, ki nas vodi v jutrišnji dan. Notranji glas pa nas nagovarja, naj se zazremo nazaj po zaprašeni cesti v preteklost in se vprašamo, kaj bi danes imeli, če ne bi prevzeli zapuščine naših prednikov. Sprašujemo se o naši identiteti, kdo smo, kam gremo, od kod izviramo, kaj nas dela posebne, kje so naše korenine, do kam segajo. Sprašujemo se o življenju in vrednotah naših starih in prastarih staršev. O ljudeh, ki so kljub bedi, lakoti, grozotam vojn in zatiranju, skozi stoletja vztrajali na levem bregu Soče, na naši slikoviti zahodni Banjški planoti, nam ohranili vero, veselje do življenja ter nam z ljubeznijo zapustili bogato kulturno dediščino,« je zapisala v svojem strokovnem prispevku za monografijo Zahodna Banjška planota skozi čas (v pripravi) predsednica folklorne skupine Darja Rijavec.
Njen prispevek je vsekakor nova stična točka znanosti in kulture. Rijavčeva tudi redno objavlja različne članke v lokalnih glasilih in ima objave v knjigah, v svoji strokovnosti pa predstavlja dejstva in spomine iz krajevne zgodovine in ljudsko izročilo oziroma lahko bi rekli, da je njihov varuh. Področja delovanja skupine, ki jih avtorica predstavlja, imajo izčrpno zgodovino vsako zase, sestavljeno pa je iz tako informatorjev, domačinov kot raziskovalcev, strokovnjakov, znanstvenikov. Folklorniki se zavedajo, da brez skupnega sodelovanja vseh za pravo celoto, ki ima težo, noben napredek ni mogoč oziroma predvsem ne daljnosežen, navdihujoč in s tem dolgoročno obrnjen v pravo smer, pristno. Uspešnost, odmevnost in močna integriteta, spomnimo recimo na njihov nastop v Državnem zboru leta 2016, je rezultat sodelovanja s strokovnjaki tako glede zgodovinskih dejstev in pri interpretaciji preteklosti kot njihovega dela pod mentorstvom, od prof. Mirka Ramovša, vrednotenja Darje Rijavec in dela, številnih vaj v skupini pod mentorstvom Ines Paravan ter seveda pripravljenosti vseh. V prvi vrsti pa lokalnih prebivalcev, posameznikov.
Njihovo delovanje, ki sega od lokalnega do mednarodnega okolja, je lep primer integritete znanosti in kulture oziroma prikazovanja prave poti v življenju s prepletanjem bodočnosti in tradicije, pri čemer pogled ni obnjen v nobeno "korist". Je tudi dobra praksa za pravo pot v slovenskem turizmu. Vendar se tu dotikamo že vprašanja gospodarstva in sodelovanja oziroma občutenje potrebe po njem pri številnih drugih akterjih. V bodoče je vredno o tem in tašnih strukturah razmišljati, saj ima slovenska kultura v najširšem smislu in naša skupna identiteta ravno od delovanja tovstnih skupin, ki so zgrajene in gradijo na takšni poti oziroma njihovih vsebin dolgoročno najpomembnejšo korist.
