Ideja za razstavo je vzniknila spontano, z željo, da se v kraju polepšajo zapuščena okna. Sčasoma je ideja prerasla v velik projekt, postala je rezultat sodelovanja, pripravljenosti in ljubezni do kraja velikega števila občanov. »V januarju sem naslovila pismo Krajevni skupnosti Kanal z idejo, da bi se lahko uredila opuščena okna v samem središču Kanala s postavitvijo razstave, na kateri bi se lahko kaj postavilo na ogled. Nekaj, kar v Kanalu že obstaja, kot so na primer punčke za Unicef, keramika, slike, rokodelski izdelki društev … S tem bi uredili zapuščena okna, naredili nekaj dobrega, koristnega tako za kraj kot za ljudi, nas in tiste, ki kraj obiščejo ali se skozenj peljejo,« je povedala idejna vodja razstave in njena koordinatorka Alenka Gololičič, ki živi v Gorenji vasi.
Na seji sveta krajevne skupnosti je bila ideja o razstavi enoglasno sprejeta. K sodelovanju so pristopili Društvo upokojencev Kanal, Društvo upokojencev Deskle - Anhovo, Klub keramikov Kanal, Turistično društvo Kanal ob Soči, Likovna skupina Svetloba Deskle in Medgeneracijski center Pri Tinci iz Deskel.
Iz predstavnikov društev se je organiziral iniciativni odbor v sestavi: koordinatorka in idejna vodja Alenka Gololičič, člani Borut Jurca, Branko Dolenc, Sonja Kralj, Franc Komac, Darja Žorž, Vanda Colja, Mirjam Morenčič, Helena Stanič in Ivan Križnič.
»Prvo in najpomembnejše delo iniciativnega odbora je bilo pridobiti okna za razstavo. Tu gre velika zahvala Sonji Kralj, ki je s svojim pristopom znala navdušiti krajane, da so tako številno pristopili k akciji,« je izpostavila Alenka Gololičič. »Pridobilo se je okrog 70 razstavnih mest. Pri tem pa gre velika zahvala predvsem pripravljenosti lastnikov poseljenih hiš, da oddajo v ta namen okna, ne samo svojim sokrajanom, pač pa tudi Deskljanom, Ročinjcem, Ložanom ... V svojo hišo so sprejeli in odstopili delček svojega prostora in miru postavljavcem in razstavljavcem za celo poletje. Brez njihove pripravljenosti ne bi bilo razstave v takem obsegu in prav njim gre velika zahvala za to …«
V marcu je bil izdan javni poziv k sodelovanju na razstavi, vabili so vse zainteresirane rokodelce kanalske občine, ki kakor koli ustvarjajo sami ali pod okriljem društev. Prijavilo se jih je okoli 60, poleg teh tudi obe osnovni šoli in vrtca Kanal in Deskle.
Za načrt postavitve razstave se zaprosili za pomoč restavratorko Kristino Blažič Stegel, domačinko, ki je kot tehnična vodja razstave s svojo strokovnostjo, srčnostjo in zagnanostjo razstavo umestila v prostor.
Prijavljena dela je bilo najprej treba evidenčno natančno voditi, nato pa jih smiselno razvrstiti glede na velikost razstavnega prostora in vsebinskega sporočila ter postavitev estetsko umestiti glede na lokacijo oken in potek poti razstave. Pripravili so makete ulic na večjih ploščah iz stiropora, označevali lokacije oken in razvrščali fotografije del. V drugi fazi so na Kontradi številna rokodelska dela zbirali in označevali. »Lahko rečemo, da je bilo postavljanje zahtevno. To pa zaradi različnosti razstavnih prostorov, ogromnega števila del in, vsaj meni, ki tega nisem vajena, dela z ljudmi. Želeli smo ujeti celoto, zato smo poenotili ozadje in pot označili z zemljevidi. Predmete smo izbirali po občutku, videzu in pomenu. Pomešali smo jih med seboj in s tem nezavedno iz posameznikov zgradili skupnost. Z vsakim poslanim delom se je strmo dvigala kakovost, zato smo postavljavci čutili veliko odgovornost do izvedbe.«
Pri iskanju pokroviteljev za razstavo so se takoj odzvali in nesebično priskočili na pomoč Inde, Salonit Anhovo, d.o.o., in Plastik SI, d.o.o., treba je bilo izdelati betonske podstavke za stojala in lesene okvirje. Krajevna skupnost Kanal je finančno podprla vso nabavo materialov. Turistično informacijski center Kanal je pomagal pri vsaki nuji, na primer pri objavah, pozivih, tisku. »Vsa dela za razstavo so bila opravljena brezplačno, groba ocena je več kot 1000 delovnih ur,« je povedala Alenka Gololičič. Pri čiščenju zapuščenih oken in pripravi okvirjev za razstavo so sodelovali Ročinjci, Kanalci, Deskljani in vaščani iz skoraj vseh okoliških vasi. Iz platna so na mero izrezale in zašile ozadja Anka Lokar iz Morskega in Marija Sivec iz Sužida s pomočnicami.
Celotno delo v zvezi z razstavo je trajalo dva meseca, gonilna sila pri njenem postavljanju so bili Kristina Blažič Stegel in Iztok Kolenc, Borut Jurca, Franc Komac, Sonja Kralj, Alenka Gololičič, Anja Držanič in Mojca Perkon Kofol ter številni posamezniki, več kot 30 občanov, ki so pripomogli, da se je z njihovo pomočjo in podporo delo pripeljalo do konca.
V poulični razstavi je mogoče zaznati izrazito noto medgeneracijskega prepletanja in sodelovanja. Izdelkom so pustile svoj odtis roke vseh generacij, od dvoletnika do devetdesetletnika, po drugi strani pa je možno zaznati vzajemno sodelovanje, pomoč in povezanost občanov. Za zadnje gredo zasluge nedvomno vsem, predvsem pa Alenki Gololičič, saj je s svojimi izkušnjami in načinom dela poskrbela, da je razstava, ki je nastajala postopoma in sčasoma prerasla v precej velik projekt, celostno postavljena, občudovana in v veliko zadovoljstvo.
»S to razstavo seveda nismo imeli namena tekmovati z velikimi, temveč smo iskali kreativnost in ljubezen nas vseh do življenja tu in zdaj. Mislim, da nam je uspelo pokazati, da je lahko prav vsak član skupnosti tudi njen oblikovalec – soavtor, sooblikovalec našega prostora. Vsak od vas, razstavljavcev, je na svoj način pretopil ljubezen do kraja v kreativnost. Mi smo to samo postavili na ogled. Skupaj lahko trdimo, da je to razstava kanalskega okrožja. Svoj dom vidimo živ, kreativen, domač, topel in preprosto lep. V prvi vrsti smo to razstavo postavili za nas krajane − občane. Gonilo razstave sta bili res ljubezen do kraja in izjemna kreativnost ljudi. V tem je naša razstava drugačna od drugih,« je ob odprtju razstave povedala Kristina Blažič Stegel, ki ji gredo nedvomno vse zasluge za zahtevno postavitev razstave.
»Logo in ime za razstavo sta nastala spontano med začetnim načrtovanjem razstave. Ko smo skicirali pot, smo ugotovili, da poteka spiralno, kot nekakšna polžja hišica. V današnjem času, ko vsi hitimo in tečemo skozi vsakdan, potrebujemo stvari, ki nas upočasnijo, in ta pot je tukaj za nas tudi zato, da se upočasnimo, umirimo in se po polžje sprehodimo skozi Kanal ter si ogledamo, na kakšne načine lahko pustimo odtis (na tem svetu). Vsako delo namreč pusti sled na materialu, kjer se ustvari odtis, in prav to smo z imenom ter znakom hoteli poudariti,« je povedala ilustratorka, avtorica slikovnega znaka poti, oblikovanja letakov, transparentov, besedila in zemljevida Anja Držanič iz Ljubljane, ki čez konce tedna živi v Kanalu. »Sčasoma pa je ta odtis avtorjev na material prerasel v več kot to, celoten projekt je namreč pustil odtis v nas vseh sodelujočih in tudi na obiskovalcih.«
Obiskovalce k ogledu razstave nagovarjajo zanimivi transparenti ob cesti proti Kanalu, na katerih so okno, polžek in napis KANAL STOP. Izdelali so jih člani likovne skupine Svetloba Deskle.
Z razstavo se je pokazalo, da na področju kulture tako ali drugače kreativno in ustvarjalno ustvarjajo številni prebivalci občine. Izkazalo se je tudi, kot je zapisala v knjigo vtisov obiskovalka iz Nemčije: »S to krasno rokodelsko razstavo niste odprli samo oken, ampak ste odprli tudi svoja srca.«
Za v prihodnje obstajajo želje, da bi se vključilo še več mladih in skritih umetniških duš. Do letošnje jeseni pa lepo vabljeni, da svoj korak upočasnite, pot odtisov marljivih rok, ki pustijo sledi tako v materialu kot v srcu in duši, doživite, sledite njeni sledi od okna do okna in se po polžje sprehodite skozi Kanal.
Besedilo: Mojca Perkon Kofol
Foto: Borut Jurca
Spremljajte nas na Facebook strani @odtiskanalskega.
