Logo MojaObčina.si

Kanal ob Soči

Deli
Avtor: Mojca Perkon Kofol,

Pomladno srečanje folklornih skupin severne Primorske prvič v Desklah

18. marca se je v kulturnem domu v Desklah prvič ustavilo Folklorno popotovanje po severni Primorski, prireditev Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, na kateri se je predstavilo osem folklornih, pevskih in godčevskih skupin.

Leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine, leto najrazličnejših dogodkov, projektov in počastitev širom po Evropi, organiziranih z namenom vzbuditve zanimanja za kulturno dediščino. Folklorne skupine na Slovenskem poustvarjajo plesno, pevsko, glasbeno in drugo duhovno dediščino, s kostumi in glasbili pa posegajo tudi na področje materialne kulture.

Del tega izročila so v Desklah obudile skupine s Šentviške planote, iz Kanomlje, Benečije, Tolmina, Vipave, Šempetra pri Gorici in Kala nad Kanalom.

Folklorna skupina Ivan Laharnar – Planota, ki jo sestavljajo predvsem dijaki in študentje, ki jih združuje ljubezen do plesa in ohranjanja kulturne dediščine, pod mentorstvom Rada Černilogarja, je prikazala koreografijo z naslovom Šranga.

Sledila je skupina Kanomeljske punce z godcem Boštjanom, ki ohranja vaško tradicijo petja in igranja starih ljudskih pesmi, ki jih pogosto s pomočjo arhivskih posnetkov ljudskih pevcev in pevk kanomeljske doline obogati s priredbami in avtorskimi besedili. Vodja skupine je Mira Bončina. Zapele so dve priredbi ljudskih pesmi, U Kanuoml je maln, staro ljudsko pesem, ki so jo priredile »po kanomeljsko«, ji dodale resnično zgodbo doline, ko so številni mlini, posejani po kanomeljskih grapah, ki jih danes prerašča mah, izpeli svojo »kadija, kadeja«, in pesem Ta lisasta krava, ki so jo včasih igrali na harmoniko in jo zraven stari kanomeljski godci v skrajšani obliki tudi zapeli.

Beneška folklorna skupina Živanit, ki ima v svojem programu dva spleta, plese iz Benečije in Breginjskega kota ter plese iz Zgornjega Posočja, ter ohranja za Benečane osnovna plesa valček in polko, je predstavila svojo avtorsko koreografijo z naslovom Plesat po starim.

Sledila je skupina ljudskih pevk Korenine iz Tolmina, ki jih vodi profesorica Majda Luznik. Ime skupine Korenine, ki v želji po ohranjanju kulturne dediščine išče in obuja ljudske pesmi iz Posočja, je povezano s samim izvorom ljudske pesmi, ki se je ukoreninila med ljudmi, se prenašala iz roda v rod in se ohranila do danes. Zaradi številčnosti zasedbe so se razdelile v dve skupini. Prva je zapela verzijo pesmi Lunca iz Poljubinja, ki se poje po vsej Primorski, in pesem Sem mislil snoč u vas iti, ki izhaja iz Koroške. V vaseh južno od Kobarida tudi danes najdemo mnoge ljudske, ki izhajajo iz Koroške. Korošci iz Ziljske doline in okolice so se pred stoletji podali na pot čez hribe in se naselili v dolini reke Soče v vaseh okoli Kamna, s sabo pa so prinesli svoje narečje, ki se še danes odraža v govoru Kamencev, in seveda svoje pesmi.

Druga skupina Korenin je zapela pesem V dolini tihi, ki jo je pevkam zapel Ivan Testen iz Poljubinja, njemu pa jo je pela mama, kmečka žena, ki ni nikoli pela v zboru. Po tem sklepajo, da se je pesem v Poljubinju pela že davno. Vseslovensko ljudsko Ko bi jaz vedela pa jim je zapela Jožefa Šavli iz Zatolmina.

Nastopila je tudi Odrasla plesna skupina Folklornega društva Vipava, ki pleše predvsem plese iz Istre, Notranjske, Tržaške in Goriške regije ter plese Posočja in Trente pod mentorstvom Tomaža Gantarja. Oblečeni so bili v vipavske kostume iz 19. stoletja, ki ponazarjajo oblačilni trend v takratni Avstro-Ogrski. Vodja skupine je Vilibald Soban. Ljudske navade in običaje v besedi, pesmi in plesu oživljajo in prenašajo na mlajše generacije ter hkrati predstavljajo Vipavsko dolino širše po domovini in v tujini. V Desklah so se predstavili s koreografijo avtorja Tomaža Gantarja z naslovom Čajovka. Pri njenem opisu pa so navedli, da so na zahodnem Štajerskem ob nedeljskih popoldnevih pripravljali čajovko, na kateri so postregli z vžigo (močno sladkanim čajem), ki so ji dodali domače žganje. Po zapeti zdravici se je v večjih hišah ob godcih razvila prava zabava.

Sledila jim je Folklorna skupina Na placi Šempeter, katere vodja je Dušan Podgornik. Predstavili so koreografijo z naslovom Pod rožnato planino avtorja Tomaža Gantarja. Avtorica glasbene priredbe je Ingrid Praznik, oblikovalka kostumske podobe Elizabeta Blaško. Koreografija prikazuje plesno izročilo iz Kala nad Kanalom, ko so plesali in peli ob nedeljah pa tudi na drugih prireditvah čez vse leto. Priljubljena je bila pesem Pod rožnato planino.

Kot zadnja je nastopila domača Folklorna skupina Kal nad Kanalom, ki rada pleše tako stare kalske plese kot tudi plese okoliških krajev, ki so jih pred prvo svetovno vojno plesali njihovi stari in prastari starši. Prikazali so koreografijo avtorja prof. Mirka Ramovša z naslovom Le še 'n tak, avtorji glasbene priredbe so godci Nikoli mlajši v sodelovanju s prof. Ramovšem. Postavitev predstavlja plesno izročilo od Trente in Breginjskega kota do doline Idrijce. V okviru domače zabave se izmenjujejo posamezni plesi z igrami, osrednji del pa prikazuje dogodek z godci, ki so včasih zaradi utrujenosti ali muhavosti nenadoma nehali igrati in so jih ponekod s pesmijo, po kateri je koreografija naslovljena, lepo prosili, da so igrali naprej in se je zabava lahko nadaljevala.

Folklorno popotovanje po severni Primorski je bilo strokovno spremljano; v Desklah ga je spremljala dr. Katarina Šrimpf Vendramin, strokovna spremljevalka folklornih skupin, etnologinja in kulturna antropologinja, ki je že v času študija raziskovala oblačilno kulturo Slovencev, s folklorno dejavnostjo pa se je srečala že v otroških letih. Bila je članica Folklorne skupine Minerali iz Rogaške Slatine in Akademske folklorne skupine France Marolt, s katerima še vedno sodeluje; Nina Volk, ki ni mogla priti zaradi bolezni, pa je strokovna spremljevalka pevskih in godčevskih skupin.

Prireditev, ki jo je povezovala Mojca Perkon Kofol, se je zaključila s podelitvijo priznanj za sodelovanje in knjig predstavnikom folklornih in pevskih skupin, nastopajočim je čestitala vodja novogoriške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Sabina Volk Simčič, ter z zahvalo Občini Kanal ob Soči in Kulturnemu društvu Svoboda Deskle za podporo in pomoč pri organizaciji folklornega dogodka.

Pomladno folklorno popotovanje se je nadaljevalo čez teden dni v Tolminu.

 

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!