Drugi teden v aprilu smo se člani DU Kanal odpravili na izlet v Zasavje in Posavje. Iz Kanala smo se odpravili ob sedmi uri zjutraj. Udeležba je bila zadovoljiva, zbralo se nas je skoraj štirideset. Naši člani so prišli skoraj iz vseh krajev in vasi naše občine. Dobri dve uri in pol smo rabili do Litije, seveda z vmesnim postankom in kavico na Lomu, kjer nas je v svoje roke vzel prijazen zgovoren vodič Cveto Gerčar. Najprej nas je seznanil z zgodovino Zasavja in Posavja ter tamkaj živečih ljudi, ki so se v glavnem ukvarjali z rudarstvom in s splavarjenjem lesa.
Najprej smo se zapeljali do Trbovelj, kjer se nam je pridružila vodička, ki nam je samo mesto predstavila kar med avtobusno vožnjo. Zapeljali smo se mimo kolonije barak, tako so namreč imenovali »knapovska stanovanja« in smo si jih kasneje tudi ogledali, do muzeja rudarstva. Zaradi lažje organiziranosti samega ogleda smo se razdelili v dve grupi. Prva si je najprej ogledala muzej, druga pa barakarsko naselje rudarjev oz. kot jim tam pravijo knapov. Potem sta se skupini zamenjali.
Na vhodu v muzej nas je sprejel lokalni vodnik v značilni rudarski uniformi. Uvodoma nas je seznanil s pravili in varnostjo pri delu. V tistem sprejemnem prostoru nas je opozoril na veliko stensko fresko, na kateri je uprizorjen knap pri svojem delu, kajti rudnik je vedno živel s kulturo. Predno smo vstopili v tako imenovani rov, smo si zaradi varnosti na glave nadeli čelade. Rudnik so pred leti zaradi nevarnosti zaprli, v muzeju, ki predstavlja dediščino rudarstva, pa smo si na vizualno atraktiven način s pomočjo najsodobnejše opreme, ogledali delo rudarjev v rudniku: od miniranja, kopanja in nalaganja rude, separacije ind. Tudi škrata, ki se je včasih poigral s knapi in jim določeno stvar skril ali ukradel, vodič ni pozabil omeniti.
Sledil je ogled dvoje starih rudniških stanovanj, opremljenih v dveh različnih obdobjih, prvo starejše – po prvi svetovni vojni in drugo nekoliko modernejše, trideset let kasneje, a še vedno skromno. Po končanih ogledih smo vsi skupaj zavili do bližnje gostilne »Mala malca«, kjer nas je čakalo pravo presenečenje. Tam nas je namreč pričakal predsednik društva upokojencev Trbovlje gospod Janez Malovrh, ki nas je ogovoril na čisto poseben način, v verzih (Priloga na koncu sestavka). Kmalu se nam je pridružil tudi njihov mešani pevski zbor. Zapeli so nam nekaj izbranih pesmi, mi pa smo seveda z navdušenjem prisluhnili njihovim ubranim glasovom. Miza, na zunanjem vrtu, omenjene gostilne se je šibila od njihovih značilnih jedi: funšterc, krumpentoč, jetrna klobasa, kufe…
Po obilni malici smo pot nadaljevali do bližnje prodajalne Steklarne Hrastnik, kjer smo si po ugodni ceni nabavili nekaj steklenih izdelkov.
V pravem »knapovskem« okolju so nas pogostili z bogatim kosilom. Nato je sledila vožnja mimo Rimskih Toplic do Sevnice, rojstnega kraja Melanije Tramp. Ogledali smo si Sevnico, se v grajski kavarni posladkali s tortico »Melanija«, zatem pa se povzpeli na grad, kjer smo uživali v prekrasnem razgledu po dolini. V grajski kleti so nam postregli z izbranimi vini in salami tamkajšnjega okoliša.
Polni lepih vtisov in novih doživetij smo se v večernih urah vračali proti domu. Na poti domov so nas ujele kaplje dežja, a te nam niso pokvarile vzdušja.
Besedilo: Klelija Dolenc
