Logo MojaObčina.si

Kanal ob Soči

Deli
Avtor: Marija Marinič,

Počitnice Društva upokojencev Kanal

Poletni dopust Društva upokojencev Kanal


Letošnja odlična izbira – sončni Hvar
Ura je odbila dvaindvajset. Pošteno sem utrujena zaradi številnih opravil, ki sem jih strpala v ta dan, kot da bo jutrišnji pobegnil kdo ve kam! Ampak žal je vedno enako! Ko se vrnem z dopusta, bi rada vse nadoknadila v enem dnevu! Sicer mu je dan pred odhodom skoraj na las podoben! Le kdaj me bo srečala pamet?
Vmes preteče ravno dovolj časa, da pozabim, kar sem si obljubila prejšnjikrat! Pred odhodom si vedno znova naložim marsikatero nepotrebno delo, a adrenalin deluje do zadnje minute in oddahnem si šele, ko je znana družba zbrana, prtljaga naložena v avtobus in se naše potovanje začne! Letos nas je Sirena zvabila na sončni Hvar! Relaxsova ponudba je bila mamljiva in naša Sonja ponovno dovolj prepričljiva, da smo zapolnili avtobus. Marsikaj pove tudi to, da številni z veseljem čakamo njeno povabilo in vsako leto prepričamo še koga, da se nam splača pridružiti!
Prišel je težko pričakovani torkov večer. Dobrovoljnih obrazov in polni pričakovanja smo se podali letošnjemu cilju naproti. Dolgo pot smo malo zavili v sanje in kmalu nas je pozdravilo rosno sveže jutro v Splitu. Še dobri dve urici zibanja na valovih bisernega Jadrana in že smo pozdravili znano luko Stari grad na Hvaru. Na hitro smo pobrskali po lepih spominih izpred dveh let in že sledili zaviti cesti proti svojemu letošnjemu cilju – prelepemu mestecu Hvar. Sledilo je še par ovinkov in prispeli smo.

Sirena nas je sprejela v naročje paviljonov »Ružmarin«, »Kadulja«, »Lavanda« … prilepljenih ob breg majhnega zalivčka, kjer se je v kristalni vodi ogledovalo sonce, malce stran od obale pa so morski pejsaž dopolnjevale zasidrane jadrnice in ribiške barčice. Ob obali so se stari borovci ogledovali v bistrem morju, v njihovi hladni senčki so na nas čakali udobni ležalniki. Le kdo se v hipu ne bi zaljubil v tak zalivček? Takoj mi je bilo kristalno jasno, da bo teden minil, kot bi mignil, še posebej takrat, ko so nam Relaxovi simpatični animatorji predstavili pester program in obljubili, da bodo večkrat na dan z nami. In točno to se je zgodilo! Plavali smo, nekateri že ob jutranji zori, se igrali, telovadili, raziskovali okolico, prepredeno s številnimi potmi, ki vodijo do razglednih točk, in s polnimi pljuči zajemali vonjave morja, dišečih borovcev, rožmarina, starih oljk, žajblja in drugih omamno dišečih rastlin.

Pesem škržatov je božala naša ušesa. Vabilo nas je starodavno mesto, da se sprehodimo po njegovi rivi, po slikovitem trgu, na katerega gledajo častitljivo stare hiše, obžarjene s soncem in okrašene z zelenjem in cvetjem. Po ozkih ulicah, tlakovanih s kamni, ki so jih preštevilni koraki zgladili v majhna ogledala, smo se povzpeli na mogočno Špansko trdnjavo. Že stoletja zviška ponosno zre na mesto in ogrlico otočkov, vrženih v bleščečo modrozeleno laguno. Sicer pa je bilo dovolj, da si pogledal čez balkon ali sedel na plažo − povsod naokrog so se ponujali motivi, vredni, da se zabeležijo med spomine. Nič čudnega, da sta Helena in Mirjam imeli polne roke dela z vihtenjem čopičev in mešanjem barv. Ob postavljeni razstavi smo imeli kaj videti in občudovati!
Vsak dan so nas razvajali z odlično pripravljenimi jedmi, da o pijači, ki je tolažila ali vzburjala našo žejo, ne zgubljam besed! Ob večerih smo se zbirali ob bazenu.
Jožetovi prsti in žametni glas so nas s čipko dalmatinskih in domačih melodij prijazno vabili na plesišče. Ines, Maja in Kristjan pa so z mladostno energijo poskrbeli, da nismo postali prehitro zaspani. Iskrena hvala, odlični ste bili!
Najbolj pobožajo dušo dalmatinske pesmi, če jih zapoje domača klapa. Z veseljem smo jim prisluhnili v četrtek zvečer. Seveda so prišli na svoj račun tudi ljubitelji nogometa, lahko smo začutili navijaško navdušenje ob zmagah hrvaške reprezentance in se čudili presenetljivim razpletom tekem. 
Organizirani so bili izleti, skratka prav vsak je lahko izbral nekaj po svojem okusu in trenutnem razpoloženju.
Dnevi so zbežali, kot bi jih odpihnila burja, in prehitro je prišel čas za vrnitev. Še nebo se je zjokalo ob našem slovesu, oblaki pa so vso pot do doma zastirali sonce, da nam ni bilo vroče.
Lepo je odpotovati, a še lepše se je vrniti domov!
Čestitam Sonji za odlično izbiro, lepo je bilo! Leto se bo še prehitro obrnilo in marsikdo se že sprašuje, kam nas bo pot vodila naslednjič. Preden pa smo se razšli, je naš predsednik Franc že zavihal rokave in nam povedal, da so počitnice zgodovina, ker nas že jutri čaka veliiiiko dela! Najprej Ribiški praznik, potem poulična razstava in nato še marsikaj!

Zdaj veste, zakaj upokojenci »nimamo časa« niti poleti!!!!


                                                                                             Besedilo: Nevenka Malnič

 

 

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!