Za letošnji Pohod miru smo izbrali Begunje na Gorenjskem, kraj, ki spominja na trpljenje ljudi med 2. svetovno vojno. Med potjo smo se najprej ustavili na letališču Brnik, kjer smo si ogledali Letalsko policijsko enoto Brnik in bili priča prihodu in sprejemu generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga. Nato smo odšli do Begunj, kjer smo si ogledali Begunjsko graščino oziroma Grad Kacenštajn (Katzenstein) in Muzej talcev. Nemški okupator je graščino takoj po okupaciji leta 1941 obdal z bunkerji in jo uporabil najprej kot zbirni zapor za aretirane, namenjene izgonu, kasneje pa kot osrednji zapor za policijske preiskovance. Ker je na Gorenjskem v prvih mesecih izbruhnilo močno odporniško gibanje, se je objekt spremenil v osrednji zapor za zapiranje pripadnikov odporniškega gibanja. V času vojne je bilo v begunjski graščini zaprtih 11.477 ljudi, od tega 562 dvakrat ali večkrat. Med zaporniki je bilo 9196 moških in 2281 žensk. Mnogi zaporniki so bili poslani v koncentracijska taborišča, po večini v Mauthausen in Dachau. Grad je bil prizorišče trpljenja in smrti, saj je okupator kot eno najhujših metod protiodporniškega bojevanja uvedel tudi usmrtitve t. i. talcev. Od leta 1952 v graščini domuje psihiatrična bolnišnica, v njenem pritličnem severozahodnem traktu, kjer so bile med 2. svetovno vojno celice na smrt obsojenih, pa je od leta 1961 spominski Muzej talcev, kjer so ohranjeni in predstavljeni pretresljivi zapisi jetnikov na stenah nekdanjih jetniških celic in okupatorjevi oglasi o streljanju talcev. Nato smo se napotili do vhoda v dolino Drage, kjer je urejen spominski park padlim talcem, kjer so nemški policisti leta 1942 ustrelili 179 talcev, ki so jih pripeljali iz begunskih zaporov in jih 161 tam tudi pokopali. Tragični dogodek omenja ponarodela Avsenikova pesem
Tam, kjer murke cveto. K spomeniku v parku smo položili žalni šopek, poslušali recital Klelije in se poklonili žrtvam.
Nato je sledilo kosilo v znameniti gostilni Avsenikov »Pri Jožovcu« v Begunjah. Po kosilu smo se odpeljali še na Posestvo Brdo, kjer smo imeli voden ogled po posestvu in si ogledali renesančni Grad Brdo, ki je danes najpomembnejši protokolarni objekt Republike Slovenije. Med sprehodom po parku smo si ogledali še jezera, čebelnjak, prostor za poročne obrede ter kočo ob jezeru, kjer so se v letu 1991 gradili temelji slovenske države.
S prelepimi vtisi in zadovoljstvom, da smo opravili poslanstvo svojega vsakoletnega Pohoda miru (obiskujemo kraje, ki so povezani s preteklo in polpreteklo zgodovino in so na takšnem ali drugačen način zaznamovali trpljenje našega naroda), smo se odpravili proti domu.
