Logo MojaObčina.si

Kidričevo

Deli
Avtor: Mojca Muršec,

Jubilejni deseti dan odprtih vrat muzeja Pangea

Sončen sobotni dan sedmega oktobra je pritegnil veliko množico obiskovalcev na praznovanje jubileja muzeja Pangea. Praznovanje dneva odprtih vrat muzeja Pangea, ko si je mogoče ogledati razstavljene eksponate, je tudi tokrat pospremil kulturni program in prva trgatev potomke mariborske najstarejše trte na svetu, ki je bila posajena pred tremi leti, prav tako ob dnevu odprtih vrat muzeja. Ker so ob njeni posaditvi sodelovali Rimljani oziroma njihova skupina Flavijcev s Ptuja, so bili ponovno prisotni tudi ob njeni prvi trgatvi. Cesar Probus, ki je znan po tem, da je v naše kraje ponovno dovolil zasaditi vinsko trto, ki so jo so pred tem zaradi konkurenčnosti v provincah posekali, je v spremstvu cesarice, senatorjev in vojske trgatvi osebno prisostvoval. Cesarica je tako opravila nalogo, ki jo imajo ob trgatvah navadno vinske kraljice.

V kulturnem programu so nastopili še veterani Folklorne skupine Vinko Korže pod vodstvom gospe Nežike Drevenšek ter odplesali venček plesov. Program so popestrili še člani društva starodobnikov pod vodstvom Stanka Koresa. Na prireditev so se pripeljali s starimi vozili, ki jih skrbno negujejo, ter med obiskovalci poželi veliko zanimanja.

Posebnost letošnje prireditve pa je bila prva javna predstavitev nekaterih najdb mineralov in fosilov s trase bodoče avtoceste v okolici Podlehnika. Med minerali so še posebej zanimivi prosojni kristalčki kremena, ki jih lahko podobno, kot je nekoč Žiga Zois kremenčke, nabrane na Cerkniškem polju, poimenoval cerkniški diamanti, poimenujemo haloški diamanti. Po lepoti namreč nič ne zaostajajo za njimi. Mnogi fosili, ki so bili razstavljeni, so bili prvič najdeni na območju Haloz, med njimi pa so tudi takšni, ki trenutno še niso strokovno opredeljeni. Haloze se tako vpisujejo na zemljevid zanimivih paleontoloških najdb v Sloveniji, čeprav terensko delo še ni v celoti zaključeno, še manj pa strokovno določanje vseh zbranih primerkov.

Silvo Podgoršek je podobno kot že vsa leta pred tem ves popoldan pekel kostanje, druženje do poznih večernih ur pa je potekalo ob sladkem moštu in sladicah, ki so jih prispevale marljive gospodinje iz vasi in od drugod. Sveže sprešan sladki mošt je bil po prvi pokušini spravljen v sod, ki ga je na eni izmed prejšnjih prireditev obljubil in priskrbel župan občine gospod Anton Leskovar. Tako bo pričakal veselo martinovanje, ko se bo spremenil v vino.


Viljem Podgoršek

Oglejte si tudi