LJUBEZEN
Ljubezen je poseben kraj
za tiste posebne ljudi,
ki se prilepijo na moje oči.
A zakaj jih ljubim, zakaj?
Vsak si svojo ljubezen poišče.
Tisto, ki ga denarno ne obira,
ki ga v življenju ne ovira
in ga v stiski vedno obišče.
BLAŽ BOGDAN, 7. B
DIŠIŠ
Ko mimo tebe grem,
mi zadišiš.
Zakaj?
Ah, saj res –
to je mesec maj.
Takrat vse lepo cveti.
Diši, oh, kako lepo diši!
Najlepše dišiš mi ti,
saj najlepša si.
Vse mi diši,
na stran dam skrbi.
Ko te zagledam,
mi srce ponori.
Ko greš mimo mene ti,
vse po cvetju mi diši.
ANEJ KIRBIŠ, 7. B
KAJ VSE DIŠI?
Meni dišiš najlepše ti.
Sanjam te,
včasih tarnam,
ker te ne vidim, ne.
Ko opazim te,
sanjam le še.
Moj prijatelj si.
Mogoče moje usode
pisatelj si ti.
Pesmi pišem o tebi,
postajam nora.
Prosim, pridi
in me zresni v tej pesmi.
Ali ti jaz dišim?
O, to pa ne!
Jaz ti smrdim.
Dišim, ko se ti nasmejem.
Sram me je.
Kam naj skrijem se?
Ljubezen je skrivnost,
ki pelje skozi mladost.
NIA BAUMAN, 7. B
KAJ VSE DIŠI?
Kaj vse diši?
Tisto, kar ne smrdi.
Diši svež vonj narave,
ne dim tiste lave.
Mama odlično kuha,
Zraven ne pride muha.
Cvetlice ji bom nabral
in ji tiste »najdišeče« izbral.
ALEN COLNARIČ, 7. B
KAKŠNA SI?
Kako sploh dišiš ti,
ki po karameli
ali cvetlici beli dišiš?
Zame nikakor ne smrdiš.
Kar ob tebi diši,
se nenadoma spremeni.
Še najlepši cvet,
ki zori,
mi ne diši,
ker ob meni si ti.
JAN DAJČMAN, 7. B
KO SI TUKAJ
Če tebe ne bi bilo,
svet ne bi imel navdiha.
Ko si tukaj,
prav vse drhti.
Ko ob meni si,
vse lepo se mi zdi
in vse okrog mene živi.
NIKA LOZINŠEK, 7. B
LJUBEZEN
Ljubezni je vsak junak deležen.
Lahko je le bežen pogled,
ki se lahko razvije v pravi zaplet.
Ko stopaš mimo mene,
spet se smejim, se zbudim …
In v realno življenje stopim.
V tvoji bližini sem tista,
ki vse zmore:
premikati gore,
si izmišljati nove fore …
Zato – hvala ti, da si
tukaj ob meni
v največji temi.
NEA ZAJC, 7. A
LJUBEZEN
Ljubezen je bolezen.
Oči svetleče,
srce boleče.
Kdaj napočil bo dan,
ko pride princ iz moji sanj?
Sanjam ga,
tarnam zaradi njega.
Zvesti mož tam stoji,
v lepoti se kar topi.
Solza sreče pridrvi,
vse oslepi.
Prišel si kot spomin,
kot da vračava se iz davnin.
Življenje je hrepenenje,
ki popelje nas v trpljenje.
Včasih trpiš,
v milosti zaspiš.
Ljubezen je uganka.
Ti boš kriv,
če ostala bo neznanka.
Poglejva si v oči
in priznajva,
da tu ljubezni ni.
Zvezda na nebu žari,
a ljubezen hitro zbeži.
Ali je kaj ostalo za nama,
ko sva se molče razšla?
Ostale so le stopinje
v velikem kupu snega.
NIA BAUMAN, 7, B
VSE DIŠI
Diši mi vse na tebi,
saj si poseben – meni.
Zakaj?
Zato ker všeč si mi.
Dišiš kakor roža,
ko vsa rdeča je tvoja koža.
A poznaš vonj pomladi,
ko so zaljubljeni mladi?
V vsakem letnem času,
vsak trenutek
dišiš močneje, lepše.
Tudi ko igraš se v snegu,
jaz pa se drsam po ledu.
Zakaj dragocen si mi,
lahko vedel bi.
Rada te imam,
vedno bolj,
iz dneva v dan –
moj dišeči tulipan.
LARA PREDIKAKA, 7. B
