Dne 6. oktobra 2018, na obletnico, ko je bil leta 2002 ustanovitelj Opus Dei, Jožefmarija Escrivá, kanoniziran (Janez Pavel II. ga je razglasil za svetnika), je bil v Ljubljani (City hotel) simpozij z naslovom Družina svetel in vesel dom – tako je družino poimenoval sam Jožefmarija.
Simpozij je organizirala Fundacija Sursum iz Ljubljane. Udeležilo se je ga veliko mladih družin in posameznikov, za otroke je bilo poskrbljeno varstvo, tu in tam se je kateri od otrok pridružil in se oglasil, kar ni motilo nikogar. Sami izobraženi, omikani, urejeni ljudje. Udeležili so se ga tudi sekularni ljudje - ki niso bili niti krščeni. To je pravzaprav tisto, kar je Jožefmarija Escrivá želel, da privabi v vero tudi te ljudi, ki jih Bog prav tako ljubi.
J. L. G. Gullón, predavatelj na papeški univerzi v Vatikanu, je orisal življenjsko pot Jožefmarija Escrivá, ustanovitelja Opus Dei, ki se je začela v 9. januarja 1902 v Barbastru v Španiji, končala pa 26. junija 1975. V svoji družini je kljub hudim preizkušnjam, ko so umrli trije njegovi sorojenci, očetova obrt pa je propadla, in so se morali popolnoma obubožani seliti, doživel svetel in vesel dom.
Študiral je pravo vse do doktorata, in teologijo. Nekega mrzlega zimskega dne je sledil v snegu dvema bosonogim menihoma, ki sta za seboj puščala stopinje. Takrat se je zamislil, kaj sta ta dva pripravljena žrtvovati za Boga in za ljudi in se vprašal, kaj pa je on pripravljen storiti za služenje Bogu in ljudem in kam ga Bog kliče? Po tem dogodku, ki je ključno vplival na njegovo bodočo karizmo, je sledila odločitev.
V duhovnika je bil posvečen 28. marca 1925. Ko je opravljal svojo duhovniško službo v Madridu, se je posebej posvečal revnim in ljudem na ulicah, 2. oktobra 1928 pa je dobil jasno znamenje, da mora ustanoviti Opus Dei. Sprva so bili člani le štirje moški, ki so poučevali ljudi v neki kavarni, le dve leti kasneje pa je apostolat razširil tudi med ženske. Sodelovali sta tudi njegova mama in edina sestra.
Tako je nastalo novo gibanje, apostolat Opus Dei, ki si prizadeva med ljudmi vseh družbenih slojev iskati svetost - preko posvečevanja vsakdanjega dela, sredi sveta in brez spremembe družbenega stanu.
O tem je v svojem času pisal in pridigal že davno prej Frančišek Saleški (1567 – 1622), kar lahko preberemo v knjigi Filoteja (izmišlljeno ime), ki jo Frančišek uči »naj bo popolnoma Božja, ko v polnosti živi sredi tega sveta in opravlja naloge svojega stanu« http://svetniki.org/sveti-francisek-saleski-skof-in-cerkveni-ucitelj/.
Predavatelj, ki je v Rimu zadolžen tudi za arhiv, je s kopijami dokumentov postregel tudi o težavah Jožefmarije v času državljanske vojne v Španiji.
Po drugi svetovni vojni se je Opus Dei pričel širiti po svetu, najprej na Portugalsko – v Fatimo. Takrat jih je bilo 249 moških, 29 žensk, 4 duhovniki. Papež Janez Pavel II. je 28 novembra 1982 Opus Dei postavil za osebno prelaturo, to je pravno obliko, kot si je od vsega začetka želel njegov ustanovitelj Jožefmarija Escrivá. Danes je Opus Dei tudi pri nas. Delujejo sredi med ljudmi in ena od oblik dela je tudi tale simpozij. Simpozija se je udeležilo tudi nekaj katoliških duhovnikov.
dr. Marta Ciraj
