Večna luč
Za vse je dovolj ognja,
le priti je treba ponj
preko vseh ovir in mimo stranpoti,
strmali in vrhov do tistega kraja, stražnika in templja,
kjer človek začuti: tukaj zares delijo tisto, kar sem že dolgo iskal.
Tu bom počakal, da pridem na vrsto,
položim svojo plamenico v ognjišče pred Njim,
se sklonim do tal,
poljubim sandale,
poprosim:
Daj, prižgi jo še meni,
da bo plamtela le Zate,
jaz pa živel od njenega sija in želje:
enkrat se bom tudi jaz vnel, zagorel in vzplamtel
v ognju resnice,
v siju svetlobe,
v žaru spoznanja:
luč si le Ti,
jaz pa iskalec sledi,
ki vodijo k Tebi
v dvorane Večne luči.