Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

Nemška pisateljica Petra Urban o obisku v Ljubljani

Gostja letošnjega 33. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani je bila tudi nemška pisateljica Petra Urban, avtorica knjige Prekipevati od življenja, ki jo je izdala založba Družina, predstavljena pa je bila na omenjenem sejmu. Te dni nam je ob prazničnih voščilih tudi napisala, kakšen vtis je nanjo naredilo naše glavno mesto, posebej pa Slovenci, udeležba na knjižnem sejmu in predstavitev njene knjige na njem.

 

Kako lepo presenečenje! Najprej obvestilo, da bo moja knjiga o staranju prevedena v slovenščino, potem povabilo na knjižni sejem v Ljubljano, na katerem sta bili Nemčija in Avstrija letos gostujoči deželi.
Prekrasno modro nebo, sonce, s snegom pokrite gore. Kakšna kulisa! Nič manj čarobni stari del mesta Ljubljane, kjer sem prebivala v hotelu City in iz katerega sem odšla na prvi sprehod po enem najmanjših, a najbolj očarljivih evropskih glavnih mest. Hodila sem po kamnitih mostovih, ozkih tlakovanih ulicah, občudovala arhitekturo, umetnost, živost na trgih, obiskala kavarno, v kateri sem podoživljala 19. stoletje. Po kremšniti, tako dejansko pravijo tej sladici v slovenščini, sem imela popoldne pogovor v hotelski avli. Bil je v angleščini. Kako dobro, da sem zadnje dneve malo ponovila ta jezik. Sredi pogovora o pozitivnem odnosu do starosti in staranja me je časnikarka nenadoma vprašala, zakaj nimam pobarvanih las, malo barve bi me namreč pomladilo. Da imam rada svoje sive lase je bilo zanjo nekaj nerazumljivega.

Zvečer je prišla pome Mojca Purger, simpatična sodelavka založbe Družina. Peljala me je na jazz koncert v Mini teater. Medtem ko so se ljudje pogovarjali v različnih jezikih, je z odra zadonel najlepši in najbolj virtuozen jezik sveta – glasba. Skupaj z umetniki Tria Nenad Vasilić sem odšla na sprejem na avstrijsko veleposlaništvo, kjer smo govorili o bogatem kulturnem življenju v mestu.

Naslednjega dne sem bila gostja knjižnega sejma. Ta je bil večji kot sem pričakovala. Prvo, kar sem slišala ob stojnici, me je prevzelo. Za polurni pogovor sem dobila prevajalko. Komaj sva se dobro usedli in so bila za mano prva vprašanja, je bilo znova tisto o mojih sivih laseh. V Ljubljani jih je malo videti, sem spoznavala. Pogled v publiko in prijetna, vpadljivo svetlolasa voditeljica pogovora, me je o tem prepričala.


Medtem ko sem govorila, kako je tudi v letih, ko se začneš starati, lahko lepo živeti, sem navzoče k temu spodbujala, so se pod odrom ustavljali tudi mladi ljudje, mi prisluhnili. Dejala sem, da sta resnično poživilo veselje do
življenja in hvaležnost, mladi in drugi poslušalci pa so mi pritrjevali. Ob koncu predstavitve knjige Prekipevati od življenja sem ugotavljala, da je tudi v tem živem, mladem mestu, ki se ima za svoj dinamični življenjski ritem zahvalit 50.000 študentom, staranje snov, ki ljudi zanima.

Prevod iz nemščine: Jožef Pavlič  

Oglejte si tudi