Logo MojaObčina.si

Komenda

Deli
Avtor: Jožef Pavlič,

Praznujmo in veselimo se!

Grob je prazen in odprt ...


Prazen grob,

povoji

in  srh: Ni ga več!

Kje je Križani?

Zaman ga iščete, ni ga več tu,

ne na Golgoti, ne v vrtu Getsemani,

ne v sramotnem sprevodu na Goro križev.

Je v vseh,

ki bodo vstali z Njim,

odrešeni greha, zlorab, gnusa in studa množice.

Vstopimo v vrsto, da si ogledamo prazen grob,

prt in prtiče kot neme priče, da je tukaj ležal nekdo,

ki je za vedno odšel neznano kam ne po lastni volji,

marveč po čudežu Njega, ki je potrdil:
Ta je zares moj sin.

Zanj sem to naredil in za tiste, ki verujete Vame,

da boste tudi Vanj in se vam ne bo treba dotakniti njegovih svetih ran.

Sveti boste nekoč tudi vi, če boste hoteli to biti,

a prej boste morali zanj veliko narediti,

piti iz potoka njegove krvi in smrtnih srag,

jesti vse, kar vam bo ponudil On sam in ne oni,

ki jedo jedi tega sveta.

Njegova jed so grenka zelišča

in spoznanje:
Tudi jaz moram v predpekel.

Če bo treba skozi pekel tega sveta,

da bom vreden višav neba,

izborjenih v samotni borbi s samim seboj

in vsemi tistimi, ki so ga po krivem križali:

rablji sebičnega Jaza,

uničevalci poti pred Njim

in izbrisalci sledi za Njim,

a ena ostaja za vedno:

Iz raja skozi človeški pekel v večni rej,

Očetova volja in Sinov:
Zgodi se!

Naj se tudi pri meni!

Aleluja.

 

.........................


Vmes ni ničesar.

Je samo Vstali in prazen grob.

Prvi, ker je Bog, drugi, ker je prekletstvo greha,

če ne bi bilo Njega, ki je zapustil ta kraj večne pozabe,

končnosti vsakogar, ki je iz mesa,

a postaje za one, ki hočejo več:

Ven iz te ujetosti v prst, kamenje in vsakovrstni drobir.

Sedim na robu živega in neživega.

Tako blizu sta si in vendar tako daleč.

Mimo hrumi življenje.

Le nekaj metrov stran in pedi pod zemljo večna tišina zaspalih,

v resnici silen drget in nemir, spraševanje:
Bomo tudi mi zares vstali?

Zakaj ste nas položili v to strašno temo,

od koder ni poti ne naprej ne nazaj.

Pridi, Ti, ki si edini vstal in obljubil, da bomo tudi mi, če bomo šli za teboj,

dvigni nas, potegni iz te strašne globeli, postavi v vrsto in odberi:
Ti sem ti tja,

da bo že enkrat konec te negotovosti:
On je rešen, kaj pa jaz, kako bo z menoj?

Nočemo groba,

ujetosti in ukletosti v večno temo

in najhujše negotovosti:
Sem bil dovolj Božji ali preveč grešen,

da bo lažja izbira pri Njem, ki ve vse.

Sam ne morem ničesar več narediti,

niti tožiti niti prositi,

lahko pa vi, ki veste vse to in še imate možnost odločitve:

Gor ali dol.

Izbira poti je že določitev glede njenega konca.

 
 Zapisano na veliko noč, 1. aprila, 2018

Fotografirano na velikonočni ponedeljek, 2. aprila, 2018

Oglejte si tudi