Logo MojaObčina.si

Komenda

Deli
Avtor: Jožef Pavlič,

Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja

 

Prvi svetovni dan čebel bo 20. maja na Breznici


Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) v New Yorku je 20. decembra 2017 na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in ob podpori slovenske vlade po več kot triletnem vztrajnem prizadevanju 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan, na katerega se je pred 284. leti rodil Anton Janša z Breznice, začetnik sodobnega čebelarstva, bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo velikega pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel za vse človeštvo in njegovo preživetje. Prvo praznovanje omenjenega dne bo zato letos 20. maja prav na Breznici. Tudi zato, ker so slovenski čebelarji in njihovo strokovno delo s čebelami zelo cenjeni v mednarodnem merilu. Pa ne le od danes, marveč že iz časa dunajskega dvornega čebelarja Antona Janše (1734-1773) in duhovnika Petra Pavla Glavarja (1721-1784), pisca prvega strokovnega opisa slovenskega čebelarstva – »Odgovor« iz leta 1768 – in prve slovenske čebelarske knjige Pogovor o čebelnih rojih. To potrjuje tudi knjiga Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja, ki sta jo lani izdali Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja (predsednik Anton Koželj) in Čebelarska zveza Slovenije.

Slovenci smo izvrstni čebelarji


Njen predsednik Boštjan Noč je v besedilu Knjigi na pot zapisal, da smo Slovenci »narod odličnih čebelarjev«, da nas »bogata zgodovina čebelarstva /…/ postavlja med vodilne 'čebelarske' države na svetu«, o Petru Pavlu Glavarju pa: »Njegov prispevek k razvoju slovenskega čebelarstva v času njegovega življenja je neprecenljiv, njegova dela pa puščajo bogat pečat tudi v današnjem času.«

Peter Pavel Glavar je bil pisec prvega strokovnega in poljudno gospodarskega dela v slovenskem jeziku.

Dr. Andrej Šalehar, eden izmed urednikov knjige, pa v uvodnem razmišljanju: »Glavarjev pogovor o čebelnih rojih ni le prvi slovenski poljubno strokovni tekst in čebelarski učbenik, ki po svoji izčrpnosti, samostojnosti in pristnem slovenskem izrazju prekaša domala vse v 18. stoletju izšle slovenske poljudno strokovne tekste, marveč še veliko več. Z njim se začenja slovensko strokovno in poljudno gospodarsko slovstvo.«

Knjiga v prvem delu prinaša diplomatični prepis v bohoričici Glavarjevega Pogovora o čebelnih rojih (napisal ga je leta 1776, leta 1779 ga je predložil Kranjski kmetijski družbi, ki ga ni objavila, ker ni bil napisan v nemškem jeziku, nato je veljal za izgubljenega; leta 1950/51 so ga odkrili v Osrednjem državnem arhivu Slovenije) vzporedno z jezikovno posodobljenim besedilom prof. Staneta Miheliča z vsemi njegovimi opombami. Diplomatični prepis je pripravil dr. Simon Atelšek.

Glavar je prvi strokovno opisal čebelarjenje na Kranjskem.

V drugem delu knjige pa je objavljen Glavarjev »Odgovor« z dne 7. julija 1768 na prošnjo Kranjske kmetijske družbe, kako bi izboljšali čebelarstvo; predlog je 28. januarja 1768 poslala na Kranjsko dunajska dvorna pisarna. Ta »odgovor« je prvi strokovni opis čebelarjenja na Kranjskem.

Od Glavarjevih strokovnih del so objavljeni še Glavarjeva ocena Humlovega zapisa o opazovanjih prahe matice s troti v zraku za Kranjsko kmetijsko družbo (leta 1771), poročilo omenjeni družbi o možnostih pospeševanja čebelarstva na Kranjskem (leta 1781) in Pravila za čebelarsko vrtnarsko šolo na Lanšprežu 1781.

Glavar si je zelo želel in prizadeval poučiti kmete, kako se pravilno ravna s čebelami.

Knjiga prinaša še opis slovenskega čebelarstva v času Petra Pavla Glavarja in pred njim, Čebelarski patent in Navodilo cesarice Marije Terezije in še marsikaj drugega dragocenega, povezanega z velikim Glavarjevim strokovnim znanjem o čebelah, pridobljenim z njegovimi dolgoletnimi izkušnjami z njimi, so mu bile tako ljube, je hotel o njih poučiti tedanje glede čebelarjenja nepoučene ali te danes v Sloveniji tako razvite kmetijske panoge premalo vešče kmete na Kranjskem. Zaradi tega, predvsem pa, ker je povzel leta 1771 v nemščini izdano Janševo Razpravo o rojenju čebel in jo »v veliki meri dopolnil« (prof. Janez Gregori), je pisal v slovenskem jeziku in s tem uveljavil slovensko izrazoslovje v čebelarstvu, si močno prizadeval izobraziti Slovence v čebelarstvu v njihovem maternem jeziku, velja Peter Pavel Glavar za prvo ime svoje dobe na področju čebelarstva na Kranjskem (Anton Janša je deloval na Dunaju). To mu danes priznavajo poznavalci čebelarstva na Slovencem. Knjiga Čebelarska zapuščina Petra Pavla Glavarja to še dodatno potrjuje, obenem pa, kako zelo je bilo čebelarstvo razvito že v Glavarjevem in Janševem času (bil je trinajst let mlajši od Glavarja, se je učil tudi od njega menijo poznavalci) na tedanjem slovenskem ozemlju.

V knjigi objavljene rokopise sta v slovenščino prevedla mag. France Baraga in prof. Stane Mihelič.

 

 

 

 

 

 

 

  

   

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!