Logo MojaObčina.si
JUTRI
18°C
8°C
SOB.
25°C
7°C
Oceni objavo

Občina Log

Aprila je poteklo sedemdeset let od smrti Ivana Jarca, ki je bil župan občine Log od leta 1936 do maja 1945. Kot župan je nasledil predhodnika Ivana Remškarja.

Nekdanja občina Log je vključevala tudi vasici Dragomer in Lukovica. Leta 1941 je bilo predlagano, da se ji priključi tudi del Plešivice. Uresničitev tega ni razvidna iz zapisnikov sej občinskih odbornikov, ki so jih sicer ročno vodili v zvezku A4. Ti zapisniki razkrivajo živahno življenje takratne male in bolj revne občine. Na koncu vsake seje so bile na dnevnem redu »slučajnosti«, ki jim zdaj rečemo tekoče zadeve. Uradne ure je občina imela vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. 
Odborniki so na sejah odločali o gradnji poti, vzdrževanju mostov, jam, jarkov in drugem. Plesi so bili dovoljeni samo v predpustnem času, le s posebnim dovoljenjem tudi ob kakšni drugi priložnosti. Leta 1937 je občina financirala nakup koruze za nadomestilo škode po toči. Je pa občina prisluhnila tudi potrebam župnije, na primer z nasutjem poti pri cerkvi na Brezovici. Po naročilu okrajnega načelstva so občinarji pregledovali urejenost sadovnjakov. Iz ubožnega sklada se dodeljevali pomoč revnim vaščanom, ko so zaprosili zanjo, in nepreskrbljenim otrokom ter sirotam. Pomoč je bila namenjena nakupu čevljev, zimskih sukenj, šolskih knjig; to je bila enkratna ali večkratna denarna podpora. Pogosto so povrnili stroške prevoza bolnika z reševalnim vozilom v bolnišnico v Ljubljani. Občini se je plačevalo zakupnino za vino, oddajo lovišča, trošarino za lastništvo psov. Najvišja trošarina je bila za luksuznega psa, nekaj nižja za lovskega, še nižja za pastirskega in najnižja za psa čuvaja.
Decembra 1938 je po vzoru drugih občin postal dr. Anton Korošec častni član občine Log. Za pot ob potoku v Ipavce je Ivan Lončar leta 1939 daroval zemljišče, pri čemer je bila sklenjena tudi pogodba. Leta 1939 so odobrili nakup pisalnega stroja in Log je bila ena zadnjih občin, ki se je z njim opremila. Istega leta je v gozdu Ivana Jarca v Ipavcih izbruhnil požar. Občina je bila dolžna pokriti stroške gašenja. Leta 1940 so se odločili za elektrifikacijo občine, na kar pa Dragomer in Lukovica nista pristala. Z deli je bilo treba hiteti zaradi višanja cen in prihajajoče draginje ob začetku vojne. Odločili so se, da  postavijo en transformator, da se bosta Dragomer in Lukovica lahko priključila, ko se bosta odločila za plačilo, a opozorili so prebivalce, da se cene hitro višajo. Spomnili so se na dolg, ki je nastal z gradnjo nove šole po prvi vojni in so ga odplačevali še več kot desetletje po končanju. Ugotavljali so, da prihaja tudi do prepirov, ki jih v prejšnjem mandatu ni bilo ("sedaj pa, ko kaj naredijo s pridobljenim denarjem, se pa kregajo"). Oktobra 1941 se dinarje zamenjale lire. Denar je hitro izgubljal vrednost, zato so občinarji večkrat govorili o draginjskem dodatku zaposlenih na občini. Septembra 1940 je bila vzpostavljena protiletalska zaščita prebivalstva, leto kasneje so ustanovili preskrbovalni urad, odbor za preskrbovanje z gozdnimi proizvodi in krajevni odbor unije za zaščito otrok. Prebivalci, ki niso pridelali krompirja, so se morali obrniti na večje posestnike. V času županovanja Ivana Jarca se je vas Log na njegovo pobudo lotila gradnje vodovoda. Vsaka hiša je bila tudi zadolžena, da izkoplje nekaj metrov jaška za napeljavo.

To je le nekaj podatkov iz zapisnikov občinskih sej, ki so shranjeni v Mestnem arhivu Ljubljana (SI ZAL LJU 8 Občina Log). Dotaknila se bom še zapisa z občinske seje o takratnem županu (15. september 1946): »Tovariš predsednik poroča, da tovariš Ivan Jarc, Log 46, preklicuje vse žalitve, ki jih je govoril napram komisiji Ministrstva za gradnje.« Kot nam je povedala mama, se je to navezovalo na Jarčevo izjavo: »Še so hlapci Jerneji!« In za kaj je šlo? Leta 1946 so se začele priprave na gradnjo ceste Ljubljana-Vrhnika in naprej. Nekaj hiš je bilo na poti in jih je bilo treba odstraniti. Ena od teh hiš je bila domačija Ivana Jarca, ki je vključevala tudi pod in hlev. Organizatorji gradnje so razdelili nadomestna zemljišča za novogradnje. Ivan Jarc je bil s tem zadovoljen, ni pa bil zadovoljen krajevni ljudski odbor. Čeprav je Jarc izgubil največ, je dobil najmanj. Komisija je sprejela predloge odbora. Že napeljan gradbeni material je moral umakniti, preložiti ali premetati na drug prostor. Niti toliko zemljišča ob načrtovani novi hiši mu niso pustili, da bi lahko z vozom pripeljal ali odpeljal z glavne ceste na dvorišče. Sosedje pa so se lahko razbohotili na svojih novih zemljiščih. To je bil razlog za njegovo izjavo in osnova za zahtevani preklic, ki so ga javno izvedli v gasilskem domu na Logu. Ob menjavi lastništva sosedove parcele smo kasneje dokupili še nekaj zemljišča.

Toliko v spomin na očeta. Ob smrti leta 1948 je zapustil mlado vdovo, tri otroke, stare od 1 do 4 let, svojo starajočo se mamo brez dohodkov in nedograjeno novo hišo še brez gospodarskega poslopja. Uradna diagnoza za smrt je bila meningitis. Iz spomina pa mi ne gre stavek, ki sem ga nekje slišala: »Ni bil toliko bolan, da bi moral umreti.« Življenje družine je naprej herojsko reševala naša mama.


Irena Saksida

Oglejte si tudi