Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

V začetku novembra obiskujemo pokopališča

Da smo res kot ena družina, potrjujejo tudi grobovi tistih, ki so živeli pred nami, ki pletejo vence, običajno okoli domačih cekva. V Cerkvi pa se prvega novembra spominjamo vseh svetnikov in še posbej tistih, ki niso uradno razglašeni in zato niso napisani v koledarju, kot godovniki. Prvega, drugega in vsak dan v letu pa se spominjamo vseh, ki so se od nas poslovili in še potrebujejo naše molitve. Profesor dr. Anton Štrukelj, ki izmenjaje vsako nedeljo obišče Log in Vnanje Gorice pa nam je letos ob srečanju na pokopališču povedal naslednje misli zaslužnega papeža Benedikta XVI, ki jih objavljam v nadaljevanju.

Od nekdaj so  kristjani svoje umrle pokopavali v bližini cerkve. Tako je pokopališče, kraj  žalosti in minljivosti, postalo kraj upanja. Kdor se da pokopati ob svetišču, s  tem izpove: Verujem vate, Kristus. Oklepam se tebe, od mrtvih vstali Gospod. Ne  prihajam sam, v svoji smrtni osamljenosti. Prihajam v občestvu svetnikov, ki me  tudi v smrti ne zapusti. Vsako krščansko pokopališče nam govori o tej preobrazbi  kraja žalosti v kraj upanja: krasijo ga drevesa, cvetlice in luči - znamenja  ljubezni in povezanosti. Pokopališče je kakor vrt, majhen raj miru v nemirnem  svetu, je znamenje novega življenja.

          Pokopališče je kraj upanja: to je  krščansko. To je vera v vstajenje. A dodati moramo: upanje ne odpravi žalovanja.  Pristna krščanska vera sprejema tudi žalovanje. Vera nam daje novo obzorje,  odpira nam velik in tolažljiv pogled v prostranost večnega življenja. Žalosti  nam ni treba potlačiti. Če jo sprejmemo s pogledom v to prostranost, se žalost  počasi spreminja in tako očiščuje tudi nas same ter stori, da bolje vidimo  današnji in jutrišnji dan. Samo če sprejmemo žalost, se naučimo odkrivati upanje  v temini in bolečini.

          Pokopališče ima torej veliko  sporočilo. Spominja nas na smrt in večno življenje. Govori pa nam tudi o našem  sedanjem življenju, o našem vsakdanjem življenju. Opogumlja nas, da mislimo na  minljivost in na neminljivost. Vabi nas, da ne izgubimo izpred oči meril in  cilja. Ni pomembno to, kar imamo. Bistveno je to, kar smo pred Bogom in za soljudi. Pokopališče nas vabi, naj  živimo tako, da ne pademo ven iz občestva svetih. Vabi nas, naj v življenju  iščemo in bomo to, kar more obstati v smrti in v večnosti.

Oglejte si tudi