Trenutno stanje
Za projekt je izdelana potrebna investicijska dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Projekt je bil prijavljen na dva javna poziva LAS Srce Slovenije z dvema operacijama ter pri obeh operacijah vključila tudi lokalne deležnike/društva. Tako bo partner v projektu za pridobitev sredstev preko sklada EKSRP PGD Krašnja, pri sredstvih iz naslova sklada ESRR pa KUD Fran Maselj Podlimbarski.
Občina Lukovica je bila dne 8.1.2018 s strani LAS Srce Slovenije s sklepom obveščena, da je našima vlogama ugodeno. S strani LAS Občina Lukovica še ni bila seznanjena, da so naši vlogi že posredovali Agenciji oziroma MGRT. Ko tudi na MGRT odobrijo projekt, bo tudi določeno, kako visok bo znesek sofinanciranja. Skupni znesek naj bi predstavljal skoraj polovico stroška kompletne investicije, ki je ocenjena na okoli pol miljona eurov, terminski plan izvedbe investicije je po pridobitvi odločbe Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, kar pomeni, da se bo z deli začelo v letošnjem letu, zaključilo pa v naslednjem, kar je tudi v skladu s projektom o investicijski izgradnji.
O začetkih kulturne dejavnosti v Krašnji, o potrebah po novem prostoru za društva smo povprašali gospo Vero Beguš.
Organizirano kulturno življenje se je v Krašnji začelo s pevskim zborom in sega v leto po prvi svetovni vojni. Več let sta delovala kar dva zbora, mešani pevski zbor in moški zbor. Prva gledališka predstava je bila odigrana v veži župnišča leta 1922, potem so bile predstave v Štolfetovi delavnici in stari šoli, ki je ni več. Med letoma 1929 in 1930 so gradili gasilski dom in leta 1931 naredili tudi oder. Vse do druge svetovne vojne so bile predstave vsako leto v gasilskem domu, med drugo svetovno vojno so Nemci gasilski dom porušili in že leta 1946 je bila v šoli prva predstava. Tam so bile vse do leta 1951, ko so mladinci preuredili mežnarijo v dvorano. Igrali in gostovali so pod imenom Igralska skupina iz Krašnje. Konec leta 1954 je bilo na občnem zboru ustanovljeno Kulturno prosvetno društvo Krašnja, ki se je kasneje preimenovalo v KUD Fran Maselj Podlimbarski. V stari dvorani so postajali pogoji za uprizarjanje odraslih gledaliških skupin vedno slabši, zato smo morali to dejavnost za nekaj let prekiniti. Začela pa je zelo uspešno delovati otroška lutkovna in gledališka skupina. Vedno več je bilo povezovanja s podružnično šolo v Krašnji, zato smo ob gradnji sedanje šole po velikih težavah pridobili tudi večnamenski prostor v šoli in vsa kulturna dejavnost se je preselila v ta prostor.
Od leta 1983 je postajala dejavnost KUD Fran Maselj Podlimbarski bolj vsestranska. Tudi otroške gledališke predstave so postajale vedno kvalitetnejše, zato so se večkrat uvrstile v zaključna republiška srečanja. Čeprav smo imeli namen, da bi staro dvorano obnovili, tega po letu 1992 ni bilo več mogoče, ker je bila denacionalizirana.
Tako nam je za vse bogato kulturno življenje v kraju ostala le šolska avla, ki je zelo primerna za razstave in literarne večere, pri gledaliških predstavah pa smo že pri izbiri teksta omejeni (višina odra, razsvetljava, prehodi za igralce…) Vsa ta leta s šolo lepo sodelujemo in nam nikoli ne odrečejo naših aktivnosti, ki pa bi bile v drugačnih prostorskih okoliščinah še kvalitetnejše in pogostejše. Prav tako ne moremo povabiti v goste drugih skupin, saj naš oder zanje ni primeren. Vedeti moramo, da je šolska stavba prostor, ki mora biti čist, urejen, ko sprejme učence in malčke. Po vsaki vaji, ki jih ni malo, moramo oder pospraviti in naslednji dan spet postaviti kulise. Večje prireditve in srečanja so v gasilskem domu ali pa na prostem. Prostor, ki je bil od vsega začetka v šoli namenjen kulturni dejavnosti, naj ostane prostor, v katerem bodo nastopali učeni in malčki ob številnih prireditvah za starše in krajane. To je prostor, ki diha z učenci. Mi pa naj po stoletju kulturne dejavnosti v kraju zadihamo in ustvarjamo v primernih prostorih. Še vedno bomo poprosili šolo za likovne razstave, za intimnejše prireditve, vse ostalo pa potrebuje primernejše prostore.
Kljub naši bogati kulturni dejavnosti nismo uspeli, da bi dobili svoje prostore. Dvakrat so bili izdelani že načrti za večnamenski objekt na zelenici, kjer je stala včasih naša šola. Več kot to, nismo uspeli.
In zakaj potrebujemo društveni dom?
Kulturna dejavnost je v vasi tradicija. V delo društva so vključene vse generacije. Vse prireditve so dobro obiskane. Pri gledaliških predstavah v šolski avli zmanjkuje prostora in gledalci sedijo stisnjeni ali celo stojijo. Vse dejavnosti, ki so v društvu, prenašamo na mlade.
V KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja deluje več skupin. Vse so zelo aktivne in uspešne. Vsako leto pripravimo gledališko predstavo z odraslimi igralci in različne gledališke prizore za praznike in sprehod po vasi. Sodelujemo s Podružnično šolo v Krašnji in z učenci pripravimo dve, včasih tudi tri otroške predstave. Že vrsto let skrbimo za naravno in kulturno dediščino domačega kraja. Zato smo uredili v Pavletovi hiši muzejsko zbirko, v kateri je predstavljeno tudi pletenje kit, ki ga naše ženske ohranjajo že več kot trideset let. Predstavile so se v mnogih krajih po Sloveniji in tudi izven nje. Skoraj toliko časa imamo vsako leto likovni ex tempore. Veliko likovnih del je natisnjenih v zgodbah našega kraja. Izdali smo namreč kar nekaj knjižic, v katerih je ohranjeno naše kulturno bogastvo. Petnajsto leto že skupaj pojejo naši pevci ljudskih pesmi. Zbrali so veliko že skoraj pozabljenih pesmi. Izdali smo dve zgoščenki. V teh letih so se stkala mnoga prijateljstva, saj vsako leto organiziramo srečanje pevcev ljudskih pesmi z naslovom Na vasi je lepo, ko na kanalu pod lipo zapojo. K nam pridejo pevci z različnih slovenskih pokrajin, naši pevci pa odhajajo na njihove prireditve. Zapojejo na vseh naših literarnih večerih, na katerih ohranjamo spomin na pisatelje in pesnike, ki so živeli v vaseh naše krajevne skupnosti. Pogosto se jim pridružijo mladi glasbeniki, ki zaigrajo na različne instrumente. Predstavljamo znane literarne ali druge umetnike in njihova dela.
V Krašnji smo uspešni tudi zato, ker se društva med seboj povezujejo in si pri prireditvah in tudi sicer pomagamo.
