Nekaterim hobi, zopet drugim nekaj več, a vsi skupaj so si edini, da jih delo z čebelami pomirja, jim daje nekaj več, bogastvo narave, ki ga lahko zajamemo z veliko žlico po zaslugi pridnih čebel. Čeprav nas po svetu prepoznajo zaradi športnikov in nekaterih uspešnih podjetij nas mnogi poznajo tudi po zaslugi uspešnih čebelarjev. Kajti Slovensko čebelarstvo je v Evropi in v po svetu vedno bolj cenjeno in ima vedno večji ugled. Čista neokrnjena narava, naša domača Kranjska čebela - Apis mellifera carnica (Pollmann 1879) je zelo razširjena in lepo sprejeta pri čebelarjih tudi preko meja naše države. Zato je toliko bolj razumljivo prizadevanje slovenskih čebelarjev za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. NA odprtju 41. dnevov Čebelarstva ApiSlovenija v Celju na Celjskem sejmu je predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč na odprtju prisotnim dejal: "To, da se bomo na svetovni dan čebel slikali in čestitali, čebelam ne bo prav nič pomagalo. Želimo konkretne ukrepe in dejanja na tem področju. Čebel ne zanima barva vlade." Glede na to kakšna je bila letina v čebelarstvu v preteklih letih, spomnimo se vremenskih razmer, pozebe in še kaj kar je vplivalo na pridelek, ne smemo pozabiti niti na onesnaženost okolja, ki močno vpliva tudi na zdravje čebel. In ravno zato ČZS, želi, da se čebele tako v slovenskem kot v evropskem prostoru razglasi za ogrožene. Boštjan Noč je med prizadevanji za prihodnost čebelarjev in čebel izpostavil tudi ukrepe za pomoč čebelarjem, kot je znižanje davčne stopnje na zdravila za varojo, povrnitev trošarin čebelarjem za prevoz čebel, prizadevanja za enakovrednost čebelarstva z ostalimi kmetijskimi panogami, pravilnik o naravnih nesrečah, kot so suša in poplave, ki bi čebelarjem omogočil lažji dostop do odškodnin. Posebna pozornost bo v prihodnje namenjena tudi ekološkemu čebelarjenju. Ob tem ne smemo mimo besed namenjenim sajenju medovitih rastlin v parkih, ki bi parku dajali še drug pomen. Poleg privlačnosti glede barve cvetov, še korist za čebele in posredno tudi uporabnike. Poleg predsednika ČZS so tokrat na otvoritvi že 41 ApiSlovenije spregovorili še izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec, - ga. Marta Hrustel Majcen, vodja službe za učinkovito delovanje javnih služb na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - evropski poslanci Alojz Peterle, dr. Igor Šoltes in Franc Bogovič. Vsi so si bili enotni, da je treba tako za čebele kot čebelarje storiti korak več, korak k izboljšanju stanja na področju čebelarstva in okolja. Da gre na bolje je poudaril tudi predsednik ČZS , ki je povedal, da se je starostna meja čebelarjev znižala in da se jim vsako leto pridruži kar lepo število. V kulturnem delu so sodelovali pevci komornega moškega pevskega zbora ČZS skupaj z citrarko Evo Medved. Poleg čebelarske himne so zapeli še nekaj pesmi povezanih z čebelami in poželi dolg aplavz. Po do sedaj znanih podatkih so namreč edini zbor v katerem prepevajo čebelarji na svetu. In to prav ubrano, kakor je ubrano šumenje čebel v panju, sicer pa kako ne, saj se z njimi pogovarjajo in jim mogoče kdaj tudi kaj zapojejo pri domačem čebelnjaku.
