S knjigo v poletje

Otvoritev knjižne postaje v Sp. Praprečah, natančneje na Bogdanovi škarpi, v izvedbi družine Kuntner s sosedi, se je odvijala v soboto prvega julija. Otvoritev je povezovala Eva Kuntner, nastopali pa so večinoma starejši člani njene družine, ata Tone, stric Jernej, gosta Gregor in Magda Aljančič, spregovoril je lastnik škarpe ter skrbnik nove knjižne postaje Bogdan Capuder in tudi župan Matej Kotnik. Za dobro voljo je na harmoniki poskrbel Andraž Slapar iz Vrank nad Blagovico..

Knjižna polica, omarica, postaja, hišica - kakor pač hočete, je ideja Kuntnerjevih, Bogdan lastnik škarpe in skrbnik omarice pa pravi, da zelo lepo zaokroža izgled okolice. Predvsem pa so nove pridobitve veseli otroci, ki jim je prvotno le ta namenjena. V knjižni hišici si boste lahko izposodili, vzeli ali zamenjali poljubne knjige in si z njimi bogatili delovni vsakdan.

Prireditev se je začela in zaključila udarno, saj je na harmoniko igral Andraž Slapar. Eva je nato napovedala gospoda, igralca in pesnika Toneta Kuntner, ki je vrhunsko uprizoril odlomek iz Cankarjevega dela Kurent, s podnaslovom O domovina - ki si ga lahko preberete spodaj. Sledil je igralec in avtor otroške knjige Beli krtek Albin, gospod Jernej Kuntner, ki je prebral odlomek iz omenjene knjige, kasneje, po uradnem delu dogodka, pa je otrokom prebral celo zgodbo.

Posebna gosta prireditve sta bila Gregor in Magda Aljančič, ki v jamskem laboratoriju Tuler v Kranju raziskujeta drobno bitjece, ki živi v večni temi in o katerem je zelo malo znanega, Človeško ribico .

Otvoritev knjižne hišice se je začela z zahvalo izdelovalcu, gospodu Gorencu iz Vrhnike, sledili so govori Bogdana in Župana, otvoritveni trak pa je prerezal Maj Kuntner.

Upamo, da se iz Sp. Prapreč ideja preseli še v ostalih 64 naselij naše občine. V Šentvidu pri knjižnici, Kristina Galun jo imenuje kar mali kulturni hram, sicer že obstaja podobna hiška, zdaj pa je čas, da se s knjigo v poletje preseli še v druga naselja. Naj knjiga resnično postane vaša prijateljica!

(Ivan Cankar, Kurent, odlomek)

O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, ostrmi pred tem čudom Božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!«