V času od osamosvojitve obiskujemo različne pomnike vojne za Slovenijo. Na območjih protitankovske obrambe smo obiskali več kot 150 pomnikov, ki so posvečeni posebnim skupinam, npr. teritorialni obrambi, manevrski strukturi, žrtvam in drugim. Pogrešali pa smo pomnik, ki bi bil posvečen vsem, lahko rečemo slovenskemu narodu, torej ne samo vojaškim, temveč tudi civilnim strukturam, Civilni zaščiti, gasilcem in drugim, ki so z moralno, simbolično ali materialno podporo veliko pripomogli.

Kaj ste želeli s pobudo za postavitev pomnika sporočiti mimoidočim?

Predvsem smo želeli sporočiti, da samo vojaške strukture ne morejo biti uspešne v boju proti agresorju in da je bila pomoč civilistov pomemben del zanosa, ki nas je vodil. Hkrati pa smo želeli izpostaviti strukture, ki so pomembno pripomogle k zmagi, a so bile pri postavitvi pomnikov vojne za Slovenijo bolj ali manj spregledane, npr. Civilna zaščita, gasilci in drugi. To idejo je podprl tudi Borut Pahor, predsednik države in osebno odkril pomnik ter kot pokrovitelj slovesnosti tudi nagovoril vse navzoče.

Ali menite, da so postavljeni pomniki vojne za Slovenijo, ki imajo vsi enotno obliko tetraedra oziroma piramide, zadosten opomnik, da bomo bolj strpni in prijazni do sočloveka, da se bomo manj odločali za sovražni govor, oborožene spopade?

Namen pomnikov vojne za Slovenije je prav gotovo poziv k strpnosti in dialogu. Upam, da bomo uspešni. Ob postavitvi pomnika je bil namen tudi doseči delček naboja, optimizma, energije, enotnosti, ki smo jo imeli leta 1991.

Na pomnik vojne za Slovenijo, ki je postavljen v Mengšu, smo posebej ponosni, saj je bil del blokade. To se vidi tudi na nekaterih delih, ki so odkrušeni. Prav zaradi spomina in opomina ga nismo popravili.

Pomniki vojne za Slovenijo se sicer postavljajo na območjih, kjer je potekala bitka. V občini Mengeš je bila na Gorenjski cesti postavljena blokada za oklepna vozila, z namenom oviranja v smeri Brnika. Blokado so sestavljali težki mehanizirani stroji podjetja SCT, ki je bil takrat še v mengeški jami. Na tem mestu smo tudi odkrili ploščo z napisom »BLOKADA 1991«.

S postavitvijo plošče in seveda pomnika vojne za Slovenijo smo želeli pokazati, da smo tudi v Mengšu sodelovali, čeprav pri nas ni bilo bitke.

Kako ste določili lokacijo pomnika vojne za Slovenijo?

Lokacija je bila predmet razprav, posebej smo morali upoštevati mnenje Zavoda za kulturno dediščino, ki je zaradi zaščite habitata prepovedal poseg v sam park. Da bi ga lahko postavili v Spominski park pred Kulturnim domom Mengeš, smo sodelovali tudi s krajinskimi arhitekti. Na koncu je lokacijo potrdil Občinski svet Občine Mengeš. Že pred samo postavitvijo pomnika je bilo kar nekaj razprav o primernosti lokacije, vendar je težko ustreči vsem.

Ob odkritju pomnika ste odprli tudi prenovljeno spominsko, veteransko sobo. Kaj si lahko obiskovalci pri vas ogledajo?

V spominski, veteranski sobi imamo uniforme različnih rodov Slovenske vojske, od pehote, vojnega letalstva, logistične enote, vojaške pešadije do drugih. Slovenska vojska nam je podarila nekaj onesposobljenega orožja, ki je bilo uporabljeno v vojni. Obiskovalcem je na voljo tudi nekaj strokovne literature.

Za posebno priložnost, odkritje pomnika vojne za Slovenijo in obisk predsednika države, smo pridobili tudi nekaj odlikovanj, ki so jih prinesi veterani in častniki.

Koliko članov pa ima društvo in kaj so najpomembnejše aktivnosti?

V Občinskem odboru Zveze vojnih veteranov Slovenije Občine Mengeš nas je aktivnih 56 članov, vseh skupaj pa nas je več kot 80. Najpomembnejše aktivnosti so poleg strokovne ekskurzije, spominska pot po petih občinah nekdanje občine Domžale, ko se ustavimo pri spomenikih v spomin in opomin oboroženim spopadov, tako v osamosvojitveni vojni kot v II. svetovni vojni, udeležba na proslavah, častna straža in drugo.

Ali bi želeli izpostaviti še kaj?

Vse Mengšanke in Mengšane vabim, da si ogledajo obnovljeno veteransko sobo in na pogovor, da jim predstavimo naše aktivnosti v letu 1991 ali kasneje.

Zahvalil bi se predstavnikom PGD Mengeš, tabornikom Rodu upornega plemena, Osnovni šoli Mengeš ter seveda Občini Mengeš za vso podporo pri postavitvi in organizaciji dogodka.

Besedilo in foto: Tina Drolc