Logo MojaObčina.si

Mengeš

Deli
Avtor: Blanka Tomšič,

Indonezija, zanimivo popotovanje v AIA – Mladinskem centru Mengeš

»Kam bi šla? Vseeno kam, samo da je jugovzhodna Azija! Ja, Indonezija ima spektakularno naravo! Potem pa greva v Indonezijo!« Tako nekako je zvenel najin pogovor o destinaciji za dopust, ko je vsaka proslavljala svoj dosežek v življenju, jaz končanje študija, Anja pa je preprosto potrebovala oddih od naporne službe. Rezervirali sva letalske karte, naredili osnovni načrt poti in že sva bili na poti proti glavnemu mestu Indonezije. Pristali sva v Jakarti, s približno 10 milijonov ljudi je to velika betonska džungla, kjer se na cesti premikaš po polžje, na nebu nad mestom pa vlada smog.

Jakarta je na otoku Java, ki je najbolj poseljen otok na svetu, ima več kot 141 milijona ljudi, ki so po večini muslimani. Mesto za turista ali pa avanturista ni najbolj privlačna atrakcija, saj nima veliko muzejev ali drugih spomenikov, zato sva se po dveh dneh izgubljanja po mestu odločile za odhod.  Med raziskovanjem otoka sva obiskali plantažo čaja, hindujski tempelj Prambanan in budistični tempelj Borobudur. Na vzhodnem delu Jave sva si ogledali narodni park Bromo, zato sva se zbudili že ob treh ponoči, da sva lahko opazovali sončni vzhod ob pogledu na aktivni vulkan Bromo in se nato zjutraj povzpeli nanj. Pogled na vulkane, ki so bili vidni iz razgledne ploščadi, je bil res veličasten in spektakularen.  Še isti dan sva se odpravili do vznožja kraterja Ijen, ki je del vulkanskega kompleksa,  ta krater pa je najbolj poznan po izpustih ogromnih količin žvepla. Naslednji dan naju je za dobro jutro že ob enih zjutraj čakal dve urni  pohod do vrha kraterja in nato še ena ura do njegovega dna. Že na vrhu kraterja lahko opaziš lokalne moške, ki nosijo iz kraterja na svojih plečih košare žvepla in ga nato prodajajo za proizvodnjo kozmetike. Za en kilogram nabranega žvepla zaslužijo približno pol centa.  Najin plan je bil, da bova ponoči opazovali t.i. blue fire (moder plamen), to je žveplo, ki gori in se ob stiku z zrakom obarva modro, kar bolj pričakuješ v kakšnem kemijskem laboratoriju kot pa v naravi. Okoli štirih  zjutraj sva prispel do tega blue fire-ja , kjer se lahko v miru ob vonju  po gnilih jajcih opazovali to  čudo narave- blue fire.

Naslednji je bil otok Bali, ki slovi kot top turistična destinacija, eni ga obožujejo, drugi  prezirajo. Kljub temu je Bali otok, kjer bo vsak zase kaj našel. Turistični jug je idealen za ležanje na plaži in učenje surfanja. Po dveh tednih potovanja po Javi in prvem stiku z azijsko kulturo, nama je zelo odgovarjalo, da sva se lahko kak dan odpočili. Toda hoteli sva videti tudi divjo stran Balija, zato sva najeli avto za pot proti severu. Severni del Balija ponuja lepo naravo s številnimi riževimi terasami, slapovi in vulkani, ki dominirajo v pokrajini. Bo treba še enkrat tja! Najina naslednja postojanka so bili majhni otočki Gili, ki so jih v prejšnjem stoletju odkrili mladi popotniki. Še dandanes se otočki počasi razvijajo, zato ni opaziti hotelov, so le hostli in apartmaji. Sem še dandanes prihajajo predvsem mladi, ki so željni zabave ali pa miru. Midve sva obiskali največji in najbolj turističen otok Gili Trawangan, ki ima številne lokale na plaži, kjer lahko z veseljem poješ kakšen obrok za 4 ali 5 eur z nogami v mivki. Zame je bil Gili Trawangan preveč turističen, zato sva se odpravili do otoka Gili Meno, ki pa je njegovo nasprotje, lokali ob plaži precej redki, turistov je bolj za okras. Tu sva se odpravili na snorklanje, kar se je izkazalo za enega najlepši stvari, ki sva jih doživeli v Indoneziji. Opazovanje koralnega grebena s številnimi barvitimi ribami in opazovanje morskih želv je nekaj res neprecenljivega.

Indonezija je država, ki te ne pusti hladnega, tako v pozitivnem kot negativnem smislu.


Besedilo: Nina Caf

 

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!