Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

V Mladinskem centru AIA bo Silva Abram na dveh dogodkih predstavila pomen motivacije in celostnega učenja

V januarju bo Mladinski center AIA za devetošolce in dijake zadnjih letnikov organiziral dva dogodka, za devetošolce Šola in poklic, za srednješolce zadnjih letnikov pa Študij in poklic. Dogodka bo vodila Silva Abram, diplomantka Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, smer tekstilna tehnologija, ki je pedagoško-andragoško izobrazbo pridobila na Filozofski fakulteti ter jo nadgradila z izobraževanji iz nevrolingvističnega programiranja in mednarodnimi licencami NLP Praktik, NLP Mojster praktik in NLP Coach. Je tudi certificirana persologinja DISK trenerka.
Prvo srečanje namenjeno devetošolcem, na temo Šola in poklic, je potekalo v sredo 24. januarja. Kaj ste pripravili zanje?

Govorili smo o izbiri nadaljnjega šolanja po zaključeni osnovni šoli: kaj vpliva na izbiro šolanja in kaj je zares pomembno. Glavna tema bo celostno učenje in motivacija za učenje, kar je za to obdobje še posebej pomembno. Tokratno srečanje sem poimenovala Kaj boš, ko boš velik?

 

Po eni strani se zdijo tako samostojni in odločeni, pa vendar si po drugi strani težko predstavljam, da se že pri 14 letih jasno odločiš za poklic. Koliko učencev/učenk ima po vašem mnenju že izdelano predstavo, kaj želijo delati?

V tem obdobju še ni potrebna jasna odločitev za poklic – poklici se spreminjajo, z enako izobrazbo, ki jo moramo celo življenje nadgrajevati z različnimi znanji, lahko opravljamo različne poklice. Ljudje smo si različni, tako tudi mladostniki, eni imajo že v tem obdobju jasno idejo, kje nadaljevati šolanje ali kateri poklic izbrati, drugi se težje odločijo, ne vedo, kaj bi. Iz izkušenj lahko povem, da večina mladih že pri štirinajstih zelo zrelo razmišlja. Le prisluhniti jim je potrebno in jim ponuditi podporo. Nekateri se bojijo napačne izbire, včasih starši še bolj kot mladostniki. Dobro se je zavedati, da je vsaka izbira dobra, važna sta motivacija in pozitivni pristop – prav to pa je tudi del celostnega učenja.

 

Lahko se zgodi, da imajo starši drugačna pričakovanja za svoje otroke, so bolj ali manj ambiciozni. Kaj v teh primerih predlagate učencem in kaj staršem?

Pomembno je, da se starši zavedajo, da je njihov otrok samosvoja osebnost, da mu dopustijo, da je drugačen in ga zanimajo drugačne stvari, kot morda oni pričakujejo. Zato so taka srečanja priporočljiva tudi za starše.

Dobro je mladostniku prisluhniti in ga spodbuditi k lastnemu razmišljanju, ga motivirati in predvsem podpirati, mu ne vsiljevati svojih lastnih prepričanj … Prav tu pa se pokaž , da je vzgoja zahtevna, da je potrebno veliko vlagati, če želimo vzpostaviti resničen stik z mladostnikom in mu pomagati pri izbiri: z razumevanjem, pogovori in podporo. Žal pa ni vedno tako. Razlogi so različni. Velikokrat je razlog tudi v prehitrem tempu življenja in premalo kvalitetnega časa preživetega z otrokom.

Zato priporočam, da z učenci pridejo tudi starši, saj je to lahko dobra iztočnica za medsebojni pogovor, morda tudi pogled iz druge perspektive, kot so ga vajeni.

 

Drugo srečanje namenjeno srednješolcem, na temo Študij in poklic, bo potekalo teden dni pozneje, prav tako v sredo, 31. januarja? Kaj ste pripravili zanje?

Drugo srečanje, poimenovala sem ga Ko bom velik, bom …, je namenjeno vsem mladim, ki izbirajo študij oz. poklic. Torej za skupino mladih, ki stopajo na samostojno pot, ki se soočajo z vprašanjem: grem delat ali študirat ali kako izpeljati oboje.

 

So mladi, polnoletni z zrelostnim izpitom, res dovolj zreli, da izberejo pravi študij oz. poklic?

Verjamem da. Ni pa vedno lahko, zato vabljeni, da skupaj morda rešimo kakšno dilemo …

 

Ali dejansko lahko napovemo, katera znanja in veščine bodo pomembne v prihodnje in kateri poklici bodo dejansko obstali ter kateri se bodo zaradi ITK-tehnologije spremenili?

Vsa znanja in veščine so pomembna, učenje ni nikoli končano … Osebnostni razvoj, čustvena inteligenca, komunikacijske veščine so del osebne blagovne znamke.

Spremembe so edina stalnica v življenju, poklici se spreminjajo in mi z njimi, zato je izrednega pomena prožnost in stalno učenje ter motivacija …

 

Kako bi ocenili, da osnovnošolci in srednješolci sprejemajo idejo vseživljenjskega učenja?

Odvisno, kako jim je ideja predstavljena – za to življenjsko obdobje bi bolj poudarila celostno učenje, ki preide v vseživljenjsko učenje. Uspešni to vedo. Tudi mladi.

Verjetno pa je premalo poudarka na tem, vprašajmo se, ali nam šola (sistem formalnega izobraževanja) nudi dovolj spoznanj, ne samo znanj?

Če bi se tega bolj zavedali, bi mogoče bili taki dogodki bolje obiskani.

 

Zakaj se zdi, da nekateri osnovnošolci in srednješolci preprosto vedo, kaj bodo počeli, drugi pa se zdijo povsem nezainteresirani za karkoli?

Ljudje smo si različni, nekateri imajo tako rekoč prirojen poklic, druge vse zanima in se le težko odločijo za nekaj specifičnega, so pa tudi taki, ki jih nič ne zanima ali se samo tako zdi … Kje tiči razlog za nezainteresiranost? Tudi o tem bomo govorili.

 

Kaj je pri vas pretehtalo pri odločitvi za srednjo šolo in študij ter pozneje za dodatna izobraževanja na Filozofski fakulteti in NLP program?

Od nekdaj sem bila radovedna in znanja željna, zato je bila gimnazija logična izbira. Izbrati študij je bilo težje: matematika in filozofija – ta kombinacija študija ni bila možna izbira kljub zgodovinskim dejstvom, da to je logična kombinacija. Tako je zmagala ljubezen do naravoslovja, tehnologije in oblikovanja, pa tudi do poučevanja – inštruiranje in poučevanje je bilo glavni vir prihodkov za študentska potovanja in spoznavanja tujih kultur – ja, vseživljenjsko učenje pa pokriva tudi ljubezen do književnosti, filozofije in psihologije.

 

 

Kaj bi še lahko izpostavili? Koga posebej vabite, starše ali otroke? Ali predlagate, da se odločajo za deficitarne poklice? Kaj pa pomen obšolskih in študijskih izkušenj, priložnostno delo, mednarodne izmenjave in spoznavanje drugih kultur?

Veliko vprašanj v enem: vse izpostavljeno je pomembno za izbiro šole/študija in poklica, kot tudi za razvoj osebnosti, gre za celostno učenje, o katerem bomo govorili …

Na prvo srečanje, 24. januarja, sem povabila predvsem učence osmih in devetih razredov in njihove starše, skupaj bomo razmišljali, kaj je pomembno pri izbiri nadaljnjega šolanja in na kaj biti pozoren na informativnih dnevih …

Na drugo srečanje, 31. januarja pa vabim dijake zaključnih letnikov, ki razmišljajo o izbiri študija, študente, ki izbirajo magistrski študij, in vse, ki morda že delajo, pa bi radi spremenili poklic.

 

Hvala za pogovor in še enkrat vabljeni na predstavitvi, ki jih bo za vas pripravila NLP Coach Silva Abram.

 

Besedilo: Tina Drolc
Foto: Brane Tomšič (Arhiv: AIA - Mladinski center Mengeš)

Oglejte si tudi