Logo MojaObčina.si

Miren-Kostanjevica

Deli
Avtor: Radivoj Lozej,

Žalec – zeleno zlato

V soboto 21. oktobra smo se kraški upokojenci podali v Žalec in okolico. 33 se nas je vkrcalo na manjši avtobus in odpeljali smo se proti Ljubljani, kjer nas je sprejel  čudovit sončen dan. Po krajšem postanku smo se namenili najprej na kmetijo Podpečan v Galiciji pri Žalcu.

Sprejela nas je mlada gospodinja. Povedala nam je, da na kmetiji delajo skupaj tri generacije in imajo dva zaposlena. Ukvarjajo se s kravami molznicami in imajo svojo sirarno, kjer pridelujejo najrazličnejše sire. Sama je zaključila agronomijo in v Lokvi na Krasu tri leta delala v sirarni. Hiša je prenovljena v starem stilu, ima na razpolago sobe in wellness za razvajanje. Obdelujejo 41 ha v glavnem travinje in njiv. V sirarni pa je glavna prav ona Martina. Na kar nas je povabila v degustacijsko sobo kjer je bila miza že pripravljena z najrazličnejšimi siri narezanimi tako in drugače, pa kroglicami v kozarcih in sirnimi namazi z zelišči. Zraven so nam ponudili doma pečeni kruh iz ajdove moke in drugi s čebulo. Čeprav se je že bližalo poldnevu nismo mogli pospraviti vsega in je kar precej stvari ostalo, smo si pa zato v trgovinici nakupili dobro popotnico za domov.

Odpravili smo se proti Žalcu in šli najprej v muzej, ki se nahaja v stavbi, kjer so včasih sušili hmelj. Vodička Tina nam je povedala kako so včasih sušili hmelj, kako so ga spuščali  iz nadstropja v nadstropje na vedno toplejši zrak, mi pa smo si sproti ogledovali najprej film potem pa opremo, ki so jo uporabljali pri gojenju in predelavi hmelja. Hmelj je samo začimba, ki daje pivu značilen grenkast okus. Slovenija je na petem mestu po količini pridelave hmelja. Ko smo se vrnili spet v pritličje pa smo bili nagrajeni  z vrčkom piva.  Od tu smo se peš podali do znamenite fontane piva, ki je edinstvena v svetu. Ob nakupu vrčka, ki je delo industrijskega oblikovalca g. Oskarja Kogoja iz Mirna se pridobi pravico do 6 vzorčkov piva. Kozarec ima namreč čip, ki dovoli, da avtomat natoči dober dcl piva. Fontana stoji v parku zraven tržnice in tu je nekaj domačinov, ki prišlekom pomagajo, skrbijo za red in čistočo. Imeli smo srečo, saj je bil prav takrat tam tudi ambasador ene od fontan, ki nam je s svojim vrčkom dal možnost dodatnih količin piva gratis.

Spet smo se podali na deželo vse do vasi Ritoznojčan, kjer nas je sprejel mlad par, ki se ukvarja s pridelavo vina. Ob hiši so vidni lepo obdelani vinogradi. Sprehodili smo se po stari lepo obnovljeni domačiji, na kar nas je prijetna gospodinja povabila v obokano klet, kjer so nam ponudili kozarec vina, sir in kruh. Prišli so tudi člani kulturnega društva iz Zgornje Ložnice v krajevno značilnih oblekah in coklah. Prinesli so trto na kateri je bilo nekaj grozdov in lesene škafe ter nam uprizorili trgatev v narečni besedi s harmoniko in pesmijo primerno za vinogradniški čas. Etnologinja nam je razložila kako nastane Ritoznojčan, ki je sestavljeno vino iz renskega in laškega rizlinga ter moškata. Količinska sestava posameznih vrst pa je odvisna od pravilnega okusa.

Zapustili smo tudi to prijetno prizorišče ter se odpravili naprej proti Šempetru v Savinjski dolini, kjer smo se v gostilni pri Šturmanu pošteno podkrepili. Ob cesti na Trojanah pa smo si privoščili še krofe, ter se odpravili proti domu zadovoljni in veseli da smo skupaj v prijetnem vzdušju preživeli lep dan. Tako smo spoznali še en košček naše prelepe domovine.

Zapisala Nives Urdih

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!