Z lahke, dobro označene, poti po planinah in med zlato obarvanimi macesni, smo se navdušeno ozirali po bližnjih vrhovih Julijskih Alp. Vidni, četudi občasno zakriti z oblaki, so bili Mala, Velika in Zadnja Mojstrovka, Šitna glava, Prednje Robičje in v daljavi, nam nedostopni, Jalovec. Z vrha smo gledali skakalnice v Planici, kočo v Tamarju in daleč čez mejo tudi z jasnino in soncem obsijani avstrijski Dobrač. Kotanje, ki so poleti običajno napolnjene z vodo in izgledajo kot mala jezerca, so bila to pot že suha.
Ko smo po ogledu vrha nekaj metrov nižje kar stoje (zaradi mokrote in vetrovnega vremena) pomalicali, se je na planino usulo tri avtobuse otrok. Ena od ljubljanskih osnovnih šol je učence tako visoko pripeljala na športni dan. Občudovali smo razigrano tekanje otrok po planini in z velikim spoštovanjem pohvalili učitelje, ki so skrbeli za varnost otrok.
Po dobrih štirih urah hoje in precej dolgi, toda varni vožnji, smo se na poti domov ustavili še na kavi pri Matjažu na Dovjem.
Ivka Sodnik
Foto: Janez Planinc