Znani slovenski narodopisec dr. Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slovencev piše, da postavljanje mlajev ('mladega drevesa') ni slovenska posebnost in sega v predkrščansko dobo. Takšna oblika mlaja, kot ga poznamo danes, pa je nastala proti koncu srednjega veka. Pomeni mlajev so bili v različnih časih in različnih družbenih okoljih različni, vedno pa je bil namenjen slavnostni rabi. Danes je postavljeni mlaj simbol praznika dela.

Mlaji so si med seboj različni, vsem pa je skupno, da je že na daleč videti, da so umetno obdelani ali okrašeni. Kakšni so letošnji mlaji si lahko ogledate v fotogaleriji. Seveda so bili tudi izmerjeni od tli do zastave (se pravi podaljška nad mlajem): na trgu v Šempetru in v Vrtojbi sta mlaja visoka 22 m in sta bila postavljena strojno, mlaj pri gasilcih, ki je bil kot edini postavljen ročno, pa je visok 16 m.