Kar 51 udeležencev, od tega  najmlajši - triletni vnuk – in najstarejši - 62-letni dedek, se je odločilo julijske dni preživeti med sivobelimi skalami naših Julijcev in Karavank. Ture so bile prilagojene dvema zahtevnostnima skupinama: najmlajši smo hodili 1,5 do 2,5 uri v eno smer, starejši pa do 5 ur v eno smer. Najmlajši so iskali markacije, raziskovali žive (krave, mravlje) in nežive živali (na poti na Trupijevo poldne je namreč strašno smrt storil krt in mravlje so si privoščile gostijo), se veselili kakšne rdeče jagode, klepetali o računalniških igricah in preskočili potočke, ki jih je dan prej ustvaril dež. Kakšen padec ali na ta zadnjo ali na nos in tolažba z bonboni sta popestrila pot. Starejši so imeli svoje izzive in svoje pogovore.  Obe skupini sta bili presrečni ob vrnitvi v zavetišče, saj je po opravljeni turi polno srce, za polne želodčke pa je poskrbela najboljša kuharica Marička. Ture sta pripravila vodnika Jože Lekše in Mojč Rupar. Osvojili smo: Monte Salinchet, Kopo, Planico in Tamar, Cipernik in Pokljuško sotesko (starejši) in Trupijevo Poldne, kočo Zacchi, slap Zapotok in izvir Soče, Prestreljeniško okno, Planico in Tamar.

Zaključujemo z mislijo: cicitabor je pravo doživetje za vse generacije!

Jože Lekše in Jelka Slukan

 
Udeleženci na vrhu Trupijevega poldneva

Pred domom v dolini Tamar