Že deseto leto zapored smo se v Piranu zbrali člani in članice skupin v Društvu Šola zdravja, ki vsak delovnik od pol osmih do osmih zjutraj vadimo na prostem. Izvajamo 1000 gibov po metodi Nikolaya Grishina. V sevniški skupini nas je trenutno 51: kar pridi, pridi tudi ti, da lušnega se kaj zgodi. Telovadimo na igrišču pri športnem domu, če dežuje, pa pod napuščem pri vhodu.

V Piran se nas je že ob pol petih zjutraj odpravilo 22, v avtobusu pa smo se prijetno družili še s skupinama iz Mirne in Trebnjega. Od Postojne proti obali so se nad nas spustili temni oblaki, pred Koprom pa je že tako lilo, bliskalo in grmelo, kot bi bil sodni dan. K sreči je v Piranu še samo deževalo, vadbo okrog 1350 udeležencev in  udeleženk iz celotne Slovenije pa so prestavili z osme na deveto uro. Potem pa se je začelo jasniti in za trenutek je celo posijalo sonce. Marjetka Popovski je zaigrala na kitaro, zapeli smo nekaj slovenskih narodnih, nekateri so celo zaplesali in nastalo je čudovito vzdušje. Po polurni vadbi je spet začelo rositi, ampak peti in poslušati pozdravne besede se da tudi pod dežniki; še podajanje velikih balonov s smeški smo si privoščili. Gostitelji so poskrbeli za vodenje po mestu, prevoze z ladjicami, testiranje telesnih zmogljivosti, nekateri lokali so imeli posebno ponudbo, muzeji popuste pri vstopnini. 

Piran je bil poln oranžnih majčk, ki so občudovale znamenite stavbe na Tartinijevem trgu, še starejši Prvomajski trg, svetilnik s cerkvijo Marije zdravja, cerkev svetega Jurija z zvonikom, krstilnico in krasnim razgledom na mesto ter zaliv, ostanke obzidja ... Vredno je zaviti v Akvarij Piran, Pomorski muzej, Muzej podvodnih dejavnosti, Muzej školjk in polžev, Spominsko sobo Giuseppeja Tartinija v njegovi rojstni hiši, kakšno umetnostno galerijo, sploh pa je imeniten tridimenzionalni prikaz razvoja Pirana v  Mediadomu Pyrhani. Posedeti ob kavi, ribah, vinu v dobri družbi in ob prijetnem klepetu, pa je sploh neprecenljivo.

Kmalu popoldne smo se odpravili domov, ker je spet začelo deževati, na avtocesti proti Ljubljani pa smo doživeli pravi naliv. Kljub temu nam je pot ob petju in šalah hitro minila in nazaj v Sevnico smo se vrnili z lepimi vtisi. 

Podrobnosti vas čakajo na povezavi: http://rivacic.blogspot.com/2018/09/piran-1-9-2018.html.
Romana Ivačič