Udeleženci so bili različnih profilov, od mladih mamic do babic ter poklicnih kuharic in kuharjev, zaposlenih v različnih vrtcih, šolah in domovih za starostnike na Koroškem. Gospa Emilija je pripravila sproščeno, zabavno in z energijo nabito predavanje, polno koristnih in uporabnih nasvetov, temelječih na »zdravi kmečki pameti«, ki ji danes vedno bolj potrjujejo tudi različne znanstvene raziskave.
Predstavila nam je »živo« in »mrtvo« hrano, strogo odsvetovala uporabo skrinje – žal tudi sladoled –, prikazala hiter in učinkovit način mesenja testa in peke domačega kruha, malce drugačno rabo olja in kuhanje »na hladen začetek«. Poudarila je pomen uravnotežene prehrane, rabo lokalnih in domačih živil ter nujo prehranjevanja, skladnega z letnimi časi. Pozimi pač ne jemo jagod, kaj šele avokada. Poudarila je pomen uporabe stročnic – predvsem fižola – v vsakodnevnem prehranjevanju in splošno izogibanje vnaprej pripravljeni hrani. Nekaj časa je namenila tudi pomenu prehranjevanja za kvalitetno družinsko življenje, izpostavila je pasti »razvajenih« otrok in otroškega manipuliranja s starši preko hrane. V skoraj triurnem predavanju je bilo dovolj prostora tudi za vprašanja udeležencev in diskusijo. Udeleženci so domov odhajali polni pozitivne energije in novih zamisli. Celosten vtis včerajšnjega predavanja je najbolje strnila udeleženka:
»Včeraj nam je ga. Emilija dala toliko pozitivne energije in razmišljanja, da je bilo vsaj za mene kuhanje postranska stvar. Vsem nam za zgled in premislek. Hvala.«
Prof. dr. Dražigost Pokorn, dr. med., mednarodno priznan strokovnjak za prehrano o njej pravi:
»Kuhinja Emilije Pavlič temelji predvsem na mediteranski kuhinji, ki velja danes za eno najbolj zdravih kuhinj v Evropi. Emilija Pavlič, po poklicu kuharica je svoje jedilnike in recepte zbrala v knjigi "Za otroke kuhajmo zdravo«. Ponuja jih vsem, ki se s tem področjem ukvarjajo, torej vsem vodjem kuhinj v vrtcih in šolah, zlasti pa staršem, ki morajo pripravljati zdravo in uravnoteženo prehrano svojim otrokom. Ker je Emilija Pavlič kuharica z dolgoletnimi izkušnjami, nam povsod v knjigi, kjer to je mogoče, dodaja še različne svoje napotke in izkušnje za nabavo živil, pripravo jedi in sestavljanje uravnoteženih jedilnikov za otroke in odrasle.«
Za konec pa še recept Emilije Pavlič skupaj z nasvetoma:
Dober domač kruh
Pol kg polnovredne in pol kg bele moke večkrat presejemo. Malo posolimo, gremo pod pipo in nalijemo precej vroče vode, da segrejemo moko. Premešamo, dodamo malo oljčnega olja ali masti, žlico medu ali trsnega sladkorja in v prstu mlačne vode raztopljen 2 dag svežega kvasa. Vse sestavine zmešamo v ne pretrdo, toplo testo. Ko vzhaja, ga vsakih pet minut obrnemo vsaj petkrat, raje še večkrat. Med obračanjem se testo gosti in obenem rahlja. Iz testa naredimo 6–8 hlebčkov ali pa testo kar stresemo na naoljen pekač in ga po sredini prerežemo. Počakamo, da vzhajajo do polovice, nato jih damo v h l a d n o električno pečico in temperaturo nastavimo na 220 stopinj Celzija. Po približno 20 minutah, ko malo porumeni, znižamo na 180 in pečemo še 20 minut. Še vroče hlebčke premažemo z vročo vodo, v katero dodamo malo oljčnega olja ali masla.
Nasvet 1: Če nimamo elektrike, damo na pol vzhajane hlebčke kuhat in dobimo k u h a n kruh. V večjo kozico damo za tri prste mlačne osoljene vode. Vanjo damo na polovico vzhajan hlebec, pokrijemo in ga kuhamo približno eno uro. Kuhan kruh pride prav na barki, na taborjenju ali doma, če zmanjka elektrike ali če nimamo pečice.
Nasvet 2: Če krušnega testa nimamo časa speči, ga postavimo na hladno mesto, sicer se testo rado skisa.
Več na: http://www.emilijapavlic.si/
