Združenje občin Slovenije je organiziralo in financiralo izobraževalni obisk predstavnikov občin v Bruslju pri Evropski komisiji. Na predlog župana, Alojzija Kastelica, sem se z veseljem in zanimanjem udeležila strokovnega obiska inštitucij Evropske unije v Bruslju, skupaj s še 23 predstavniki slovenskih občin.

Strokovni obisk je vključeval obisk Evropske komisije in Odbora regij s predstavitvami aktualnih tematik s področja Evropske unije. Posebna pozornost je bila namenjena črpanju kohezijskih sredstev v obdobju 2014 – 2020, smernicam kohezijske politike za naslednje obdobje v kontekstu razprave o prihodnosti EU, digitalnemu notranjemu trgu, možnostim za razvoj regij v okviru programov EU ter investicijskemu načrtu za EU – Junckerjev paket. Imeli smo tudi priložnost in čast, da smo se srečali z evropsko komisarko za promet, gospo mag. Violeto Bulc.

Prihod v stavbo Charlemagne, kjer je lokacija Evropske komisije v Bruslju, nam je po temeljitem varnostnem pregledu potrdil, da mi v Sloveniji prav gotovo živimo v najbolj varni državi v Evropski uniji.

Predstavniki Generalnega direktorata Evropske komisije za komuniciranje so podrobno predstavili vlogo Evropske komisije kot politične izvršilne veje EU. Evropska komisija ima 28 komisarjev in je politično izvršilni organ. Ima 11 posebnih služb, njena pristojnost pa je izključna za trgovino in konkurenco, deljena za kmetijstvo in okolje ter podporna za turizem in izobraževanje.

Evropska komisija oblikuje zakonodajo in politike. Zakonodajo sprejema Evropski parlament, ki potrjuje tudi proračun. Evropska komisija ima tudi pomembno vlogo v mednarodni razsežnosti, v svetu zastopa EU. Pripravlja mednarodne sporazume, razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, vodi sosedsko politiko in širitvena pogajanja ter vodi skupno zunanjo in varnostno politiko.

Evropska komisija je v obdobju 2014 – 2019 tako imenovana Junckerjeva komisija. Gospoda Jan-Claude Junckerja, sedanjega predsednika Evropske komisije, so predlagali voditelji držav in vlad. Pred Evropskim parlamentom je predstavil 10 pomembnih nalog in sicer:

-       konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest,

-       trgovina,

-       enotni digitalni trg,

-       pravosodje in temeljne pravice,

-       energetska unija,

-       migracije,

-       notranji trg,

-       ekonomska in monetarna unija,

-       EU kot svetovni akter in

-       demokratične spremembe.

V okviru Junckerjevega plana je naložbeni načrt z 225 miljardami evrov za nove naložbe. Z Junckerjevim skladom je povezan Slovenski investicijski sklad, za informacije pa deluje Informacijski center, oba v Ljubljani. SIB banka daje za investicijske projekte kredit z 22-letno odplačno dobo z 0.7 % obrestno mero. 

Moje glavno zanimanje je bilo pridobivanje evropskih sredstev. Predstavniki Generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno in mestno politiko v obdobju 2014 – 2020 so nam predstavili kohezijsko politiko EU, ki stremi k cilju uravnoteženega razvoja.

Izjemno pomembno za našo državo je, da je v zadnjem obdobju počrpala ves razpoložljivi denar! Uspela je izpolniti vse predhodne pogojenosti, da je lahko počrpala sredstva. V EU je le 8 držav izpolnilo vse pogoje, Slovenija pa je ena najboljših držav. Čestitke vladi in aktivnim županom!

Vse udeležence izobraževalnega obiska so zanimale konkretne naložbe, predvsem v infrastrukturo v prihodnjem štiriletnem obdobju. Še zlasti zakonsko pogojena gradnja kanalizacijskega omrežja, vodovodnega omrežja v vaseh in zaselkih, ki javnega vodovoda še nimajo, urejanje infrastrukture na občinskih ravneh, gradnja 3. razvojne osi, za kar ni bila v zadnjem obdobju možnost za črpanje sredstev, ker prejšnje vlade niso poskrbele, da bi bili izpolnjeni pogoji za črpanje sredstev…

Za naslednje srednjeročno obdobje bo v letu 2018 Evropska komisija predlagala svoj predlog. Glede prioritet pa se bodo odločale same članice EU.

Predstavitev okoljskih projektov in NATURE 2000 so predstavili predstavniki Generalnega direktorata Evropske komisije za okolje. Poudarek je bil predvsem na predstavitvi okoljske politike EU in veljavnem pravnem redu. Sodbe na tem področju so navadno deklarativne ugotovitve. Glede območij NATURA 2000 pa je bilo poudarjeno, da je Slovenija procentualno najbolj pokrita z varovanimi območji. Kljub manjšim »spodrsljajem« smo izjemno okoljsko osveščena država.

V okviru predstavitve »Od nepovratnih sredstev k naložbam«, so predstavniki Generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve«, predstavili bodočo podporo investicijam. Nepovratnih sredstev skoraj ni več pričakovati. EU bo dajala poroštva za posojila in posojila preko investicijskih bank. V maju 2018 se pričakuje prvi predlog finančnega okvira za naslednje proračunsko obdobje. Pri tej predstavitvi smo postavljali številna vprašanja, na katera nam še niso mogli odgovoriti. Potrebna bo izjemna aktivnost in spremljanje priprav predlogov za financiranje.

Generalni direktorat Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo pripravlja pobudo WiFi4EU. Pripravljenih imajo 120 milijonov evrov za povezavo z brezžičnim internetom. Prijave se bodo zbirale predvidoma konec februarja tega leta.

Generalni direktorat Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo izvaja projekt »Pametna mesta«. Cilj projekta je izboljšati okoljske vidike v mestih. V EU živi 78% ljudi v mestih v okviru katerih se proizvede 85 % BDP. Denar se je porabil za »svetilniške projekte« za tri glavna mesta, za tri mesta pa se bo projekt še nadaljeval. Sredstva so se namenila predvsem za varčnejšo osvetlitev. Slovenija nima tako velikih mest, da bi lahko pridobivala sredstva iz tega projekta.

Srečanje z evropsko komisarko za promet mag. Violeto Bulc je bilo izredno prisrčno, domače. Zelo jasno je predstavila aktivnosti in financiranja investicij v vrednosti 45 miljard evrov. Poudarila je, da je Slovenija druga najuspešnejša država Evropske unije v črpanju kohezijskih sredstev. Ponosni smo, da je gospa Violeta Bulc Trebanjka, in da s svojo delavnostjo, sposobnostjo in odločnostjo tako uspešno opravlja delo komisarke. 

Pojasnila nam je, da se bodo projekti sofinancirali od 10 % do 75% za pametne skupnosti, kamor sodijo pametna mesta, pametne vasi, pametno kmetijstvo, nove socialne storitve na podeželju za povezovanje med podeželjem in mestom (iz polja na krožnik), javni prevozi… V bodočem planskem obdobju se gradnja avtocest ne bo več sofinancirala. Financirale se bodo različne meddržavne prometne povezave, za kar pa se bodo podpisovale prometne pogodbe.

Predstavnica Direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja je predstavila stanje kmetijstva v EU. Kar 31 % kmetov je starejših od 61 let, le 20 % kmetov je starejših od 40 let. Zato bo dan poseben poudarek podpori za mlade kmete. V letošnjem letu bo znan predlog glede višine sredstev za naslednje obdobje. Do leta 2020 naj bi bila pripravljena skupna kmetijska politika, v juniju pa se predvidevajo zakonodajni predlogi EU, ki naj bi podpirali le aktivne kmete.

Strokovni obisk pri Evropski uniji je bil poučen in izredno zanimiv. Pridobili smo si kontakte z osebami, na katere se bomo lahko obrnili z vprašanji, da bomo s svežimi informacijami lahko delali še bolj uspešno.

Zahvaljujem se gospodu županu Alojziju Kastelicu, da mi je omogočil to izobraževanje.

                                                                                                       Vida Šušterčič