Sodelujočih pri izvedbi Vomnskega poha je bilo več kot 40, ki so skupaj opravili več kot 400 ur prostovoljnega dela. Vsak posebaj je prispeval k ohranitvi tradicionalnega dogodka, katerega korenine segajo v leto 1927.
Iskrena hvala 14 zlatim sponzojem, brez katerih izvedba Vomnskega poha ne bi bila mogoča. Skupaj je tradicionalni običaj sicer podprlo 44 lokalnih podjetnikov.
Več v Vomnskem pohu pa jutri na Pustovanju v Tržiču, ki se začne s pustno povorko ob 14. uri izpred Hipermarketa Mercator proti staremu mestnemu jedru, kamor Lomski fantje pridejo okrog 15.30 ure.
O LOMSKEM PLOHU:
Lomski ploh ali “vomnsk poh” kot mu rečejo domačini, se vleče vedno takrat, kadar od božiča pa do pusta v vasi ni nobene ohceti. Nekdaj je bil namreč ravno zima čas porok. Takrat so kmetje imeli največ časa. Poleti je delo in ni časa za ženitev. Večina porok je bila tako ravno v obdobju med božičem in pustom. Pred božičem se ni praznovalo in veselilo, ker je bil advent, po pepelnici, ki sledi pustnemu torku, pa tudi ne, ker je post.
Ploh je velika smreka, ki jo fantje poiščejo in posekajo ter slovesno vlečejo skozi vas v posmeh vsem dekletom, ki se niso hotela poročiti. Največja sramote naj bi to bila za tisto dekle, ki je svojo poroko napovedalo, potem pa obljubo pojedlo. Ali pa za tisto, na katero se že nekaj časa čaka, pričakovane poroke pa ni in ni.
Smreka predstavlja ženina. Fantje pravijo: “Nas niste hotele, zdaj pa imate tega kosmatega ženina!” Seveda je vse skupaj obrnjeno precej na šalo in smeh, saj je pustni torek, dan veselja in norčij. V sprevodu lahko sodelujejo samo neporočeni fantje. Na začetku jaha nekaj konjenikov, ponavadi so slovesno oblečeni v narodno nošo. Prvi od njih nosi pustno zastavo- ”fano”, na kateri je naslikan pust in izpisane vse letnice, v katerih se je ploh vlekel. Zastava izvira še iz leta 1927.
konjenikom sledi par konj, ki vlečeta s trakovi – ”panklni” okrašeno smreko. Za svojim kosmatim ženinom se na zapravljivčku pelje nevesta, ki bridko joka. Kako tudi ne, ko pa so jo omožili s takim ženinom. Seveda je nevesta v žensko poročno opravo izpred sedemdesetih let preoblečen fant. Nasploh imajo pri plohu glavno besedo fantje, dekleta jim samo naredijo pušeljce in pomagajo okrasiti smreko ter vozove.
Za nevesto se pelje voz z ”muzko”, sledi ji voz z nevestino balo (postelja, skrinja). Na posebnem vozu se pelje ”ta savmnat”. to je kulisa z oknom, ob katero je prislonjena lestev, na njej pa je iz slame narejen ”dedec”. Ta svamnate so namreč fantje ponoči pod okno privezali tistim dekletom, ki so jih grdo potegnila (npr. so se zmenili za tolar, potem pa gani bilo, ali za razne grude ”nefer” stvari). Tudi ta običaj se v Lomu še vedno drži. Skozi okno na kulisi pa gleda osramočena ženska, ki množico okrog in okrog polija z vodo iz kahle.
Naslednji voz je voz ”babo žagata”. Na njej imata dva fanta na stolu položeno desko z narisano žensko in jo žagata na pol. Zanjo se namreč kregata. Poleg nje stoji napis: ”Na sredpostno sredo babo tud čez sredo!” Sledi jim voz z maškarami.
Fantje ploh prodajajo podjetju, s katerim so že prej dogovorjeni. Pri tem seveda ne gre brez bučnih pogajanj. Izkupiček fantje porabijo za likof ali nekoč za hausbal.
Nekdaj ploha niso vlekli do Tržiča, temveč so ga prodali na koncu lomske doline. S tem, ko se je stvar popularizirala, se je ploh začel vleči tudi naprej v Tržič, vse skupaj je postalo bolj pomopozno in z več vozovi, fantje so se začeli oblačiti v narodne noše. Da bi stvar zamrla zaradi pomanjkanja navdušenja, se ni bati. Če ni poroke v omenjenem času, ploh je. Problem pa je dobiti dovolj konj za tako povorko. Predvsem je težko dobiti težke vlečne konje, ki vlečejo smreko. V Lomu in Dolini skupaj trenutno ni dovolj konj, da bi se to izvedlo. Verjetno bo v prihodnje smreko moral vleči traktor. Zakaj pa ne? Čas gre naprej in s tem tudi običaji.
