Logo MojaObčina.si

Vipava

Deli
Avtor: Kristina Birsa,

Bukučeva mama praznuje 90 let

V soboto, 13. januarja, je praznovala mama Bukučeva visoki jubilej. "Ne učaka vsak toliko let", nam pravi, nasmejana in dobre volje, saj so se okoli nje zbrali vsi njeni sorodniki. In ni jih malo! Trije otroci - Valči, Peter in Bogdan, šest vnukov - Sonja, Tanja, Tjaša, Tadej, Nejc in Tine ter trije pravnuki - Vida, Ivo in Ijan pa še njihove družine, sorodniki in prijatelji. Hiša je kar pokala po šivih in Vera Jež se je, srečna med vso zbrano druščino, spominjala starih časov.
"Težko je bilo takrat", pravi. Mamo je izgubila že v najnežnejših letih, pri petih. A dobila je mačeho, za katero pove, da je bila dobra. Rada je imela tri Šmacove osirotele punčke. Vera je bila najstarejša med njimi. Že sedemletna je stopila na pručko in mešala v loncu polento za večerjo. Vera je bila čedna in korajžna mladenka. Še sedaj se spominja zgodb iz partizanskih časov, ko je kot kurirka prenašala pošto po nevarnih okoliških poteh, kjer ni manjkalo sovražnikovih škornjev in njihove smrtonosne puške.
"Pa si se bala?" jo sprašujemo, a ona se smeje in pravi:"Zakaj neki, saj sem bila mlada." Vera se je poročila na Bukučevo kmetijo in prinesla s seboj ljubezen do zemlje in do kmečkega dela, ki ji jo je privzgojil oče, dober kmetovalec in vinar. Za vsako delo zgrabila in bila med vsemi domačimi najbolj pridna, pa tudi v novi družini se ni ustrašila dela, ki se ji je kazalo na vseh straneh. Obdelovala je njive, skrbela, da je grozdje v vinogradu dobro uspevalo, bila je izvrstna kuharica in skrbna mama. Z možem Cirilom sta bila odličen par. Oba garača, zaljubljena v vipavsko zemljo in nikoli nista obupala. Tudi, ko je ogenj zaplapolal v strehi in so prišle k hiši nadloge in bolezni.
Vera je bila in ostala ponosna ženska, a starost ji je zadala svoj pečat. Zdaj skrbijo zanjo domači, predvsem hčerka Valči, kateri je zelo hvaležna.
In v čem je skrivnost, da je dočakala tako visoko starost? Prav gotovo je nekaj v genih. Njena sestra Ani, jih šteje že 85, njene tete in strici pa so dočakali še nekaj čez devetdeset let. A največ so prispevali zdrava vipavska burja, ki je razpihala skrbi in prinesla svež zrak v dolino, na domači zemlji pridelana hrana in optimizem. "Če je še tako hudo, jutri bo gotovo bollje" je večkrat rekla.
Naj ob tej priložnosti izrečem vse najlepše želje, dragi teti Veri, trdnega zdravja in dobre volje.
Tatjana Kokalj

Oglejte si tudi